TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Tretji odstavek 7. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 - ur. p. b.) ni v neskladju z Ustavo. Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07) ni v neskladju z Ustavo. Uredba o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07 in 94/07) se razveljavi, kolikor se nanaša na Državni zbor in Državni svet.

Eno od načel pravne države zahteva, da so predpisi jasni in določni, tako da je mogoče ugotoviti vsebino in namen pravne norme. To pa ne pomeni, da predpisov ni treba razlagati. Obravnavanim zakonskim določbam je z ustaljenimi metodami razlage mogoče določiti vsebino. Tako ni utemeljen predlagateljv sklep, da opustitev izrecne razveljavitve izpodbijane zakonske določbe že sama po sebi pomeni tudi njeno neskladje z načelom pravne države. Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin upošteva poseben položaj Državnega zbora, Državnega sveta, Ustavnega sodišča, Računskega sodišča, Varuha človekovih pravic in drugega državnega organa, ki ni pravosodni organ ali organ državne uprave in so, drugače kot organi državne uprave, samostojni upravljavci tistega premoženja, ki ga imajo v uporabi. Upravljavca nepremičnega premoženja, v katerem imata sedež, sta tako ex lege Državni svet in Državni zbor. Pri upravljanju s stvarnim premoženjem gre za premoženjska razmerja (pravice in obveznosti). Če isto nepremičnino uporabljata dva organa, se morata dogovoriti o tem, kako bosta nepremičnino upravljala (soupravljala ali se dogovorila, da jo bo upravljal le eden od njiju). Dogovor ima naravo posamičnega akta, ki ga pred Ustavnim sodiščem ni mogoče izpodbijati, ker gre za posamični akt državnega organa. Če pa dogovor ni mogoč, lahko medsebojna razmerja tudi zakonsko uredita, ker sta del zakonodajne oblasti. Samo zato, ker zakon ne ureja njunega medsebojnega razmerja, še ne obstaja protiustavne praznina, zato zatrjevano nesklaje z Ustavo ni podano. Iz načela o delitvi oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave izhaja, da so zakonodajna, izvršilna in sodna veja oblasti organizacijsko in funkcionalno samostojne in neodvisne. V ta okvir sodi tudi ureditev materialnih pogojev za delo posameznih organov in s tem tudi za upravljanje nepremičnin. To pomeni, da pravic in obveznosti Državnega zbora in Državnega sveta glede nepremičnin, ki jih uporabljata pri svojem delu, ne more urejati Vlada kot predstavnica izvršilne veje oblasti. Že zato je izpodbijana Uredba, kolikor se nanaša tudi nanju, v neskladju z drugim odstavkom 3. člena Ustave.