TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Če se izpolnjeni pogoji iz 332. čl. ZPP, je dopustna sodba zaradi
izostanka tudi pri odločanju o denarnem odškodninskem zahtevku za
povrnitev nepremoženjske škode. V takih primerih je tožba sklepčna
(4. tč. 1. odst. 332. čl. ZPP), če dejanski tožbeni temelj vsebuje
vsa dejstva, ki jih zahteva materialno pravo kot odločilne elemente
odškodninskega dejanskega stanu (škodni dogodek, škoda, vzročna
zveza, odgovornost).
Odločilni elementi za višino take odškodnine pa so vse okoliščine
škodnega primera (vrsta poškodb, stopnja in trajanje bolečin itd.).
Iz njih mora izhajati, da predstavlja vtoževani znesek pravično
zadoščenje.

Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo zaradi izostanka, s katero je v
celoti ugodilo tožnikovemu odškodninskemu zahtevku za nepremoženjsko
škodo. Zoper to sodbo, ki je postala pravnomočna, je javni tožilec
SRS vložil pravočasno zahtevo za varstvo zakonitosti, s katero je med
drugim uveljavljal, da pri zahtevkih za povrnitev nepremoženjske
škode praviloma ni mogoče izdati sodbe zaradi izostanka. Vrhovno
sodišče SR Slovenije je sicer zahtevi ugodilo vendar ne iz tega
razloga.
Sodba zaradi izostanka je odraz in posledica načela dispozitivnosti v
pravdi. Ta sodba temelji na fikciji, da s tožbo seznanjeni in
opozorjeni toženec, ki pa kljub temu ostane pasiven, priznava kot
resnična vsa dejstva, ki so navedena v tožbi (arg. 3. odst. 114. čl.,
1. odst. 332. čl. in 2. odst. 363. čl. ZPP). Toženec torej razpolaga
z dejansko podlago spora, ne pa tudi neposredno s samim tožbenim
zahtevkom. O slednjem odloča, kar se tiče pravne presoje, še vedno
sodišče, ki mora ugotoviti, če iz tega (priznanega) dejanskega
tožbenega temelja izhaja vtoževana pravna posledica, to je
utemeljenost tožbenega zahtevka (t.im. sklepčnost tožbe, 4. tč. 1.
odst. 332. čl. ZPP). Kadar gre za odškodninske zahtevke v zvezi z
nepremoženjsko škodo, je potrebno v konretnih primerih ugotavljati,
če so v tožbi navedeni vsi pravotvorni elementi odškodninskega
dejanskega stanu in sicer glede temelja in višine odškodnine. Tako bo
morala tožba v prvi vrsti vsebovati dejstva, ki kažejo na obstoj
temelja odškodninske obveznosti: glede škodnega dogodka, nedopustne
škode, vzročne zveze, odgovornosti. Ob izkazanem temelju bo morala
tožba navajati dejstva, ki so pravno relevantna za določanje višine
odškodnine, to je pravične odškodnine. Tu pridejo v poštev dejstva,
ki kažejo dejansko prizadetost oškodovanca in torej individualizirajo
njegovo škodo; trajanje bolečin, stopnja bolečin, druge okoliščine
primera itd.
Če vsebuje dejanski tožbeni temelj vsa dejstva, ki jih zahteva
materialno pravo kot odločilne elemente odškodninskega dejanskega
stanu, ni ovire, da se ne bi izdala sodba zaradi izostanka tudi pri
odškodninskem zahtevku za nepremoženjsko škodo (seveda ob
predpostavki, da so izpolnjeni tudi ostali formalni pogoji za izdajo
te sodbe).
Izhodišče je dejanski tožbeni temelj, glede katerega se fingira
toženčevo priznanje. Od tu naprej gre le še za njegov preizkus v
primerjavi z abstraktno pravno normo, za pravno oceno torej. Slednjo
pa zamudna sodba, kot je bilo že navedeno, ne izključuje. Nasprotno,
zakon tak preizkus celo izrecno zahteva (4. tč. 1. odst. 332. čl.
ZPP). Sodba zaradi izostanka je meritorna sodba. - Tako bo sodišče
ocenilo, če so iz tožbenih dejstev razvidni sporni dogodek, nastanek
škode, vzročna zveza in pa odgovornost toženca. Nadalje morajo ta
dejstva prikazati tudi obseg prikrajšanja neke nepremoženjske dobrine
in s tem prizadetosti oškodovanca. Glede višine zadoščenja bo
istočasno možna tudi konkretizacija pravnega standarda t.im.
'pravične denarne odškodnine' z uporabo ustreznih kriterijev (npr.
pomen prizadete dobrine, namen odškodnine, itd). Če bo le tožba v
svojih navedbah odločilnih dejstev dovolj izčrpna, bo omgočila zgoraj
opisano oceno vseh bistvenih vprašanj. Zato bo v takem primeru mogoče
izdati sodbo zaradi izostanka, pa čeprav se zahtevek glasi na denarno
odškodnino v zvezi z nepremoženjsko škodo. Z ozirom na vse navedeno
so drugačna stališča zahtevo za varstvo zakonitosti, v kolikor se
načelno nanašajo na to problematiko, neutemeljena.