1828. Zakon o Agenciji Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
UKAZ
o Agenciji Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje
Razglašam zakon o agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. julija 1994.
Ljubljana, dne 2. avgusta 1994.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
ZAKON
O AGENCIJI REPUBLIKE SLOVENIJE ZA REVIDIRANJE LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA PODJETIJ IN O AGENCIJI REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PLAČILNI PROMET, NADZIRANJE IN
Ta zakon ureja položaj, naloge ter pravice in odgovornost Agencije Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in položaj, naloge ter pravice in odgovornosti Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje.
Ta zakon ureja tudi plačilni promet v državi in način plačevanja.
I.a AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA REVIDIRANJE LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA PODJETIJ
S tem zakonom se ustanovi Agencija Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij (v nadaljnjem besedilu: agencija za revidiranje).
Agencija za revidiranje je pravna oseba javnega prava.
Agencija za revidiranje opravlja postopke revizije po 49. oziroma 49.a členu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij do vpisa v sodni register v okviru pooblastil ter po postopkih, določenih z zakoni, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij oziroma privatizacijo pravnih oseb in na njihovi podlagi izdanih predpisih. Agencija za revidiranje opravlja postopke revizije po 49. oziroma 49.a členu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij tudi v podjetjih, v katerih je bil opravljen postopek revizije po 49. oziroma 49.a členu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, pa obstaja utemeljen sum, da je v teh podjetjih po 31. 12. 1992 pa do vpisa v sodni register prišlo do zmanjšanja družbenega kapitala oziroma premoženja podjetja večje vrednosti zaradi pravnih poslov in drugih pravnih dejanj, navedenih v 48. in 48. a členu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Agencija za revidiranje pri opravljanju teh nalog lahko v podjetjih, ki so s podjetji, pri katerih opravlja revidiranje, poslovno ali kapitalsko povezana, opravi pregled poslovnih in kapitalskih transakcij, povezanih z revidiranim podjetjem pred njegovim lastninskim preoblikovanjem.
Sedež agencije za revidiranje je v Ljubljani.
Agencija za revidiranje ima poslovnik, ki določa organizacijo in poslovanje agencije za revidiranje. K poslovniku agencije za revidiranje da soglasje Državni zbor Republike Slovenije.
Agencija za revidiranje ima pečat, na katerem sta ime “Agencija Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij” in grb Republike Slovenije.
Agencija za revidiranje tekoče seznanja davčni organ z rezultati izvedenih revizij.
Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje in davčni organ sta dolžna na zahtevo agencije za revidiranje posredovati vse podatke, potrebne za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij.
Agencija za revidiranje vsake tri mesece poroča Državnemu zboru o opravljenih postopkih revidiranja lastninskega preoblikovanja podjetij.
Agencija za revidiranje enkrat letno poroča Državnemu zboru o svojem delu.
Sredstva za delo agencije za revidiranje določi Državni zbor na predlog agencije za revidiranje in so sestavni del proračuna Republike Slovenije.
Organi agencije za revidiranje so Svet agencije za revidiranje, generalni direktor in namestnik generalnega direktorja agencije za revidiranje.
Svet agencije za revidiranje ima predsednika in šest članov.
Predsednika in šest članov imenuje Državni zbor iz vrst neodvisnih strokovnjakov za dobo štirih let.
Generalnega direktorja in namestnika generalnega direktorja agencije za revidiranje imenuje Državni zbor za dobo štirih let.
Za generalnega direktorja in za namestnika generalnega direktorja agencije za revidiranje se lahko imenuje državljan Republike Slovenije, ki ima najmanj visokošolsko izobrazbo, najmanj deset let delovnih izkušenj na družboslovnem ali naravoslovnem področju in kdor v štirih letih pred imenovanjem ni bil član vlade.
Izbiro možnih kandidatov za generalnega direktorja in namestnika generalnega direktorja agencije za revidiranje opravi Državni zbor po objavljenem javnem pozivu za zbiranje predlogov.
Generalni direktor agencije za revidiranje ima pravico do plače in drugih prejemkov v višini, določeni za predsednika računskega sodišča.
Namestnik generalnega direktorja ima pravico do plače in drugih prejemkov v višini, določeni za člana računskega sodišča.
Za druge pravice generalnega direktorja in namestnika generalnega direktorja, se uporabljajo določbe zakona, ki urejajo te pravice za funkcionarje v državnih organih.
Pooblaščenim delavcem agencije za revidiranje pripada dodatek za vrednotenje posebne odgovornosti ter zaradi omejitev, ki izhajajo iz njihovega dela.
Višino dodatka določi vodstvo agencije za revidiranje ob sprejemu akta o sistemizaciji tako, da se upošteva raven plač in dodatkov delavcev agencije, ki s 1. 1. 1996 postanejo delavci agencije za revidiranje.
Razen teh določb se za pravice vodilnih delavcev in delavcev agencije za revidiranje uporabljajo določbe zakona, ki urejajo to področje za delavce v državnih organih.
(1)
Agencija opravlja naslednje naloge:
-
plačilni promet v državi,
-
statistiko kot del nacionalnega programa statističnih raziskovanj,
-
drugo nadziranje v skladu z zakonom,
-
druge haloge po posebnih predpisih in na njih temelječi pogodbi.
(2)
Agencija ima pri opravljanju nalog iz svoje pristojnosti javna pooblastila, ki so ji zaupana po tem in drugem zakonu.
(3)
Generalni direktor Agencije izdaja splošne akte in metodološka navodila za izvrševanje javnih pooblastil.
Za opravljanje del in nalog iz 4. člena tega zakona je agencija odgovorna Vladi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
2. Plačilni promet v državi
(1)
Plačilni promet v državi (v nadaljnjem besedilu: plačilni promet) opravlja Agencija.
(2)
Plačilni promet poleg Agencija opravljajo tudi Banka Slovenije, banke in hranilnice ter pošta v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.
(3)
Javno PTT podjetje opravlja plačilni promet v imenu in za račun Poštne banke Slovenije, na podlagi sklenjene pogodbe.
(4)
Agencija in druge organizacije iz drugega odstavka (v nadaljnjem besedilu: nosilci plačilnega prometa) opravljajo plačilni promet po enotni metodologiji dela.
(1)
Javno PTT podjetje lahko poleg plačilnega prometa iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona opravlja v imenu in za račun banke tudi druge bančne storitve na podlagi pogodbe med javnim PTT podjetjem, Poštno banko Slovenije in banko.
(2)
Obvezen element pogodbe iz prejšnjega odstavka je zagotavljanje kritja Poštni banki Slovenije za nakup ustrezne količine gotovine na poštnih okencih.
(1)
S plačilnim prometom, ki se opravlja za vse pravne osebe, so po tem zakonu mišljeni: prejem, kontrola pravilnosti in izvrševanje nalogov za plačila v državi ter obveščanje udeležencev o izvršenem plačilu v tem prometu.
(2)
S plačili po prejšnjem odstavku so mišljeni: prenos, unovčenje, obračun, vplačilo in izplačilo med udeleženci v plačilnem prometu.
(3)
Z udeleženci po prvem odstavku tega člena so mišljene pravne osebe ter fizične osebe v plačilih s pravnimi osebami v plačilnem prometu.
Enotni način in postopek opravljanja plačilnega prometa ter enotno metodologijo dela nosilcev plačilnega prometa predpiše Agencija v soglasju z Banko Slovenije.
Zakonitost in pravilnost opravljanja plačilnega prometa nadzira Banka Slovenije, ki v ta namen lahko predpiše potrebne ukrepe.
Banke in hranilnice morajo sprejemati vplačila od fizičnih oseb v dobro računov imetnikov računov, ki jih vodi Agencija, ter vplačila od pravnih oseb, ki se opravijo z računov pri Agenciji v dobro računov fizičnih oseb, ki jih vodijo banke in hranilnice.
Banke in hranilnice opravljajo prek svojih računov in računov svojih poslovnih enot, ki jih vodi Agencija, tudi medsebojne obračune na podlagi plačil iz hranilnih vlog, čekov po tekočih računih fizičnih oseb in drugih plačilnih instrumentov v skladu z zakonom.
(1)
Sredstva pravnih oseb, ki se vodijo na računih pri Agenciji, so depoziti na vpogled pri bankah in hranilnicah v skladu s pisno pogodbo o deponiranju.
(2)
Posamezna pravna oseba ima lahko več računov. Sredstva na enem računu pravne osebe, ki se vodijo pri Agenciji, so depozit na vpogled ene banke oziroma hranilnice.
(3)
Sredstva bank in hranilnic, ki se vodijo na računih pri Agenciji, so depoziti pri Banki Slovenije.
(4)
Agencija obvešča banke in hranilnice o spremembah in stanju njihovih depozitov najmanj enkrat dnevno.