TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Predmetni spor je gospodarski spor na temelju 481. člena ZPP. Obe stranki sta namreč gospodarska subjekta. Ti na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost (prvi in šesti odstavek 3. člena ZGD-1). Prav zaradi tega je zanje značilno, da so bolje organizirani in imajo bistveno večjo stopnjo poznavanja in razumevanja poslovanja, prava ter sposobnosti varovanja svojih interesov v sodnih postopkih kot ostali subjekti, ki so lahko stranke pravdnega postopka (zlasti npr. fizične osebe, ki na trgu ne opravljajo pridobitne dejavnosti). Prav tako pravni promet na področju gospodarskih razmerij zahteva hitro reševanje gospodarskih sporov. Zato je razumljivo, da veljajo določena posebna pravila v gospodarskih sporih (32. poglavje ZPP, kamor sodi tudi določba 496. člena ZPP), ki so, v nekaterih ozirih, za stranke gospodarskih sporov trša (neugodnejša) kot splošna pravila pravdnega postopka.

Člena 23 in 25 Ustave RS sicer dajeta pravico do pravnega varstva in tudi do pritožbe. Izvrševanje teh pravic pa je lahko vezano na zakonske predpostavke, saj drugače teh pravic pravzaprav ne bi bilo mogoče izvrševati. Po presoji pritožbenega sodišča zakonodajalec s tem, ko je izdelavo pisne polne obrazložitve sodbe kot zahtevnega in pri odločanju v celoti gledano tudi zamudnega dela sodišča vezal pri gospodarskih sporih na plačilo sodne takse, ni zanikal pravice do sodnega varstva in ne pravice do pravnega sredstva. S tem ukrepom je dosegel določeno stopnjo racionalizacije v ravnanju tako sodišč, kot tudi strank samih. Z obojim ni presegel ustavnih okvirov.

Prav tako po presoji pritožbenega sodišča zakonodajalec ni presegel okvirov določbe 22. člena Ustave RS. Od gospodarskih subjektov je moč pričakovati večjo sposobnost že na temelju sodbe s skrajšano obrazložitvijo (496. člen v zvezi s šestim odstavkom 323. člena ZPP) presoditi, ali je s plačilom sodne takse smiselno sprožiti izdajo sodbe s polno obrazložitvijo. Odločitev sodišča je namreč z izdajo sodbe s skrajšano obrazložitvijo že znana in zapisana v izreku ter se v sodbi s polno obrazložitvijo ne more več spremeniti.