TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se delno ugodi ter se sodba sodišča druge stopnje v prvem odstavku spremeni tako, da se glasi:

"Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 3. točki izreka spremeni tako, da se preživnina za vsakega otroka zniža na 100 EUR, skupaj 200 EUR, in se v presežku tožbeni zahtevek za plačevanje preživnine zavrne (to je za 66,92 EUR za vsakega otroka mesečno)."

V preostalem delu se revizija zavrne.

Pravilo o porazdelitvi preživninskega bremena (129. in 129.a člen člen ZZZDR) ne gradi na metodi matematičnega izračuna, marveč skuša zagotoviti vrednotno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi obeh staršev in potrebami otroka oz. več otrok. Med temi dejavniki je podana soodvisnost: večje ko so zmožnosti staršev, večji obseg otrokovih potreb je mogoče zadovoljiti (od tistih najbolj primarnih in nujnih do onih, ki predstavljajo otrokove nematerialne potrebe in nazadnje celo potrebe po prostočasnih aktivnostih). Soodvisnost pa učinkuje seveda tudi v nasprotni smeri: če so trenutno razpoložljiva sredstva, ki jih imajo starši na voljo za izpolnjevanje preživninske obveznosti, glede na otrokove potrebe (pre)majhna, morajo starši v okviru svojih zmožnosti vložiti več truda, da lahko zadovoljijo otrokove potrebe. Zahteva po trudu pa pada premosorazmerno z lestvico potreb (od najbolj nujnih do manj nujnih). V tem vrednotnem trikotniku ni nihče objekt, marveč je treba upoštevati dostojanstvo vseh oseb (ne le otrok, marveč tudi staršev), a vendar je osnovno načelo družinskega prava varstvo otrokovih koristi.