TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka

- razveljavi v odločitvi, da se dedinjo A. A. napoti na pravdo, da zoper sodediča B. B. in C. C. vloži tožbo na ugotovitev, da v zapuščino sodijo denarni zneski 65.000 EUR, 2.300 EUR in 1.400 EUR in se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek;

- razveljavi v odločitvi, da se dedinjo A. A. napoti na pravdo, da zoper sodediča B. B. in C. C. vloži tožbo na ugotovitev, da v zapuščino sodi osebni avtomobil Seat, reg. št. ...

II. V ostalem delu se pritožba dedinje zavrne in se v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

V sodni praksi velja, da zapuščinsko sodišče na podlagi spisovnih podatkov in zatrjevanj dedičev ter ob uporabi pravil o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava, presodi, koga bo napotilo na pravdo. Sprva tako ugotovi, katera vprašanja so med dediči sporna, nato pa upoštevajoč posebnosti konkretnega primera odloči, komu bo z napotitvenim sklepom dodelilo vlogo tožeče stranke v morebitni pravdi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da med dediči obstoji spor glede veljavnosti zapustnikove oporoke. Če je med strankami spor o veljavnosti oporoke, sodišče presoja verjetnost pravic tistih, ki oporoko priznavajo, in tistih, ki je ne. Pri tem za verjetnejšo pravico šteje pravico tistih, ki se sklicujejo na pravno formalno ustrezno oporoko, kot tistih, ki zatrjujejo neveljavnost take oporoke.