TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Po ugoditvi zahtevi za varstvo zakonitosti in po uradni dolžnosti se izpodbijana sodba spremeni tako, da se

obsojene A. A., B. B. in C. C.

po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku

oprosti obtožbe,

da so z namenom lažno prikazati ljudstvu, da hoče ljudska oblast razpustiti samostan magdalenk v ..., radi ustanovitve kmečko-obdelovalne zadruge in doseči pri ljudstvu z ozirom na njegova verska čustva in vpliv samostana nerazpoloženje nasproti socialistični preobrazbi vasi, delovali tako, da se je sklical neprijavljeni masovni sestanek v ... dne 11. 4. 1949 za razpravljanje o obstoju samostana, kar je imelo za posledico, da se je s tem onemogočil sestanek zadružnih interesentov radi ustanovitve zadružne ekonomije,

s čimer bi naj storili kaznivo dejanje zoper ljudsko oblast.

II. Stroški kazenskega postopka bremenijo proračun.

Vrhovno sodišče se je strinjalo z vložnico, ki v obrazložitvi zahteve uvodoma ugotavlja, da je bila obsojenka spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja, ki v izreku sodbe ni bilo pravno opredeljeno, niti ni bilo opisano na način, da bi lahko ustrezalo kateremu od kaznivih dejanj po tedaj veljavnih zakonskih predpisih. Prav ima tudi, ko v nadaljevanju obrazložitve navaja, da je za kazniva dejanja, s katerimi sta bila varovana ljudstvo (narod) in država, do izdaje Kazenskega zakonika veljal poseben Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo, ki pa takšnega ravnanja, kot naj bi ga obsojenka storila po opisanem dejanju v izreku pravnomočne sodbe, ni določal (inkriminiral) za kaznivo dejanje po nobenem od njegovih zakonskih opisov.