TFL Vsebine / Pravni članki

V prispevku predstavljamo ugotovitve raziskave o priznanju kaznivega dejanja v primerih spolnih zlorab otrok. Raziskava je bila izvedena v Sloveniji v dveh delih, in sicer v letih 2010 in 2011. V prvem delu smo s pregledom policijskih spisov analizirali 70 naključno izbranih primerov spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, iz leta 2003. V drugem delu pa smo z usmerjenim skupinskim intervjujem tožilcev in kriminalistov pridobili vpogled v prakso odkrivanja spolnih zlorab otrok. Ugotovitve raziskave kažejo, da na rezultat sojenja obtoženčevo priznanje ne vpliva pomembno. V predkazenskem postopku je kaznivo dejanje priznalo 19 % osumljenih; od tega jih je v kazenskem postopku priznanje ohranilo 62 %, eden pa je kaznivo dejanje priznal šele v kazenskem postopku. Od osmih primerov, pri katerih so osumljenci oziroma obtoženci dejanje priznali in priznanje ohranili ves čas postopka, so v štirih kaznivo dejanje storili mladoletniki; dva od teh sta dejanje priznala le delno, kar pomeni, da sta priznala storitev, dejanje pa sta poskušala omiliti in nista priznala nekaterih oblik, o katerih je poročala žrtev. Prav tako sta poskušala v postopku prikazati, da se je zloraba zgodila le nekajkrat, čeprav je žrtev poročala o večji intenziteti. Od osmih obtožencev, ki so v kazenskem postopku dejanje priznali, so bili štirje obsojeni, štirim (mladoletnikom) pa je bil izrečen vzgojni ukrep.