TFL Vsebine / TFLGlasnik

1 Cilj sestavka in metodologija raziskave

V računovodski stroki veliko razpravljamo o trajnostnem razvoju, družbeni odgovornosti in njuni umestitvi v računovodski okvir. Eden od ciljev tega članka je prikaz naziranj o trajnostnem razvoju in družbeni odgovornosti. Cilj je spoznati metode in načine njunega merjenja. Ta vprašanja ne morejo ostati le na abstraktni ravni. Potrebno jih je operacionalizirati in zagotoviti sposobnost merjenja kakovosti dosežkov na področju trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti.

Problem pojmovanja in merjenja trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti je širši. To nakazujejo tudi sprejeti številni akti o trajnostnem razvoju, na primer:

• S strani Evropskega parlamenta in Sveta 22. je bila oktobra 2014 sprejeta Direktiva EU 2014/95EU o nefinančnem poročanju. Direktiva se nanaša na obvezno razkritje informacij o nefinančnih in raznolikostnih zadevah za velika podjetja in skupine. Direktiva je bila implementirana v nacionalno zakonodajo v državah članicah Evropske unije do 6. decembra 2016. Glavni cilj direktive je zagotoviti preglednost glede vpliva podjetij na družbo in okolje. Podjetja, ki spadajo v okvir direktive, morajo pripraviti poročilo o nefinančnih informacijah, ki zajema področja, kot so okoljski vpliv, socialne in delovne zadeve, spoštovanje človekovih pravic, boj proti korupciji in podobno. Poročila morajo biti objavljena na spletni strani podjetja in vključena v letno poročilo. Direktiva se nanaša na podjetja, ki imajo več kot 500 zaposlenih in ki so bodisi javno podjetje bodisi imajo status "velikega podjetja" v skladu s smernicami držav članic. Direktiva EU 2014/95/EU je pomembna pobuda, ki podjetjem nalaga odgovornost za trajnostno poslovanje in zagotavljanje informacij o svojem družbenem in okoljskem vplivu. S tem pomaga pri spodbujanju trajnostnega razvoja in prispeva k večji preglednosti in odgovornosti poslovanja podjetij v Evropi.
• 14. 12. 2022 je bila sprejeta Direktiva (EU) 2022/2464 Evropskega parlamenta in Sveta. Nanaša se nanaša na spremembo nekaterih direktiv na področju finančnih storitev v zvezi z trajnostnimi investicijami, trajnostnimi tveganji in trajnostno usmerjenostjo ter spremembo uredbe (EU) 2019/2088. Spremembe so bile sprejete z namenom izboljšanja okvira za spodbujanje trajnostnih naložb in financiranja ter povečanje preglednosti in konsistence v zvezi s trajnostno usmerjenostjo. Nekatere ključne spremembe vključujejo razjasnitev pojmov, uvedbo novih zahtev glede vključevanja trajnostnih dejavnikov v investicijski proces, obvezno objavo informacij o trajnostni usmerjenosti in trajnostnih tveganjih, ter izboljšano usklajenost med različnimi evropskimi zakonodajnimi akti v zvezi s trajnostnimi investicijami.
• V obravnavi je tudi Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o potrebni skrbnosti pri trajnostnem razvoju podjetij in spremembi direktive (EU) 2019/1937 je bil objavljen 10. marca 2021. Namen direktive je zagotoviti, da bodo podjetja, ki delujejo na notranjem trgu EU, upoštevala določena načela trajnosti pri svojem poslovanju. Direktiva predvideva, da bodo podjetja sprejela ukrepe za preprečevanje negativnih učinkov svojega poslovanja na okolje, družbo in človekove pravice. Podjetja bodo morala vzpostaviti sistem upravljanja trajnosti in izvesti potrebne ukrepe za identifikacijo, preprečevanje, zmanjševanje in odpravo negativnih vplivov svojega poslovanja na okolje, družbo in človekove pravice. Poleg tega bodo morala poročati o svojih trajnostnih ukrepih in dosežkih ter jih objaviti na svojih spletnih straneh. Direktiva bo veljala za podjetja s sedežem v EU, ki presegajo določene pragove glede števila zaposlenih in/ali višine bilančne vsote. Prav tako bo vključevala zahteve glede dolžnosti podjetij do njihovih dobaviteljev in podizvajalcev v verigi oskrbe. Predlog direktive še ni bil sprejet, saj se trenutno nahaja v postopku sprejemanja in se lahko še spremeni.

Na Visoki šoli za računovodstvo in finance se že več let ukvarjamo z vprašanji trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti. Obsežen je teoretični prispevek Berganta, ki se s vsebinami trajnostnega razvoja ukvarja že več let. Trenutno teče raziskava o poročanju o vsebinah trajnostnega razvoja. Izdali in spletnih straneh šole objavili »Na kratko o trajnostnem poročanju. Pomembni so članki Kamenškove in Gorjakove o obravnavanih vsebinah.

Po pregledu v tem članku prikazanega teoretičnega okvirja ugotavljamo, da niso konkretizirana merila računovodskega merjenja trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti. Odprto ostaja vprašanje, kako strokovno ustrezno meriti dosežke trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti. Vprašanje je ali so primerna podlaga obstoječi računovodski standardi ali kakšna druga računovodska orodja ali pa potrebujemo nekaj novega.

Z raziskavo, ki jo predlagamo v tem članku želimo ugotoviti stanje na področju merjenja kakovosti politik trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti ter prispevati k oblikovanju meril za merjenje kakovosti trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti.

Cilj članka je vzpodbuditi proučevanje v svetu relevantnih virov, ki obravnavajo trajnostni razvoj in družbeno odgovornost. Prisotne so tudi ideološke opredelitve obravnavanih vprašanja, včasih so prisotna razmišljanja o vzpostavitvi družbeno političnih sistemov preteklosti. Z raziskavo želimo to preseči in dati trajnostnemu razvoju in družbeni odgovornosti pripadajoči pomen. Prepričani smo, da se bodo nekatera dognanja s področja trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti umestila tudi v šolske klopi.

Obseg zapisanega o trajnostnem razvoju in družbeni odgovornosti je v svetu izjemno obsežen in nepregleden. Pri analizi teoretičnih obravnav trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti smo si pomagali z umetno inteligenco, s programom Chat GPT - jem.

2 Opredelitev trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti

Pogled na družbeno odgovornost in trajnostni razvoj se je skozi zgodovino spreminjal in razvijal. V začetku 20. stoletja so bila podjetja predvsem usmerjena v doseganje dobička za lastnike in investitorje ter niso posebno pozornost namenjala družbeni odgovornosti in trajnostnemu razvoju.V 50. letih prejšnjega stoletja so se začeli pojavljati prvi znaki skrbi za okolje, kot so onesnaževanje zraka in vode ter izčrpavanje naravnih virov. Vendar pa so se podjetja še vedno osredotočala predvsem na doseganje dobička in niso prevzemala odgovornosti za svoje vplive na okolje. Tako Andreja Primec (2023) kot prva omenja Abramsov članek, ki je bil objavljen leta 1951. Abrams izpostavlja odgovornost managerjev tudi za družbeno odgovornost.

V 70. in 80. letih prejšnjega stoletja so se pojavile prve ideje o družbeni odgovornosti podjetij, ki so začela prevzemati odgovornost za svoje vplive na družbo in okolje. V tem obdobju so se pojavile tudi prve organizacije, kot je Greenpeace, ki so začele ozaveščati javnost o okoljskih vprašanjih.

V 90. letih prejšnjega stoletja se je začelo obdobje, ko so se podjetja začela zavedati, da morajo prevzemati odgovornost za svoje vplive na družbo in okolje. V tem obdobju so se začeli pojavljati tudi koncepti trajnostnega razvoja, ki so poudarjali potrebo po ravnovesju med ekonomskimi, okoljskimi in družbenimi vidiki razvoja.

V zadnjih letih se je zavedanje o pomembnosti družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja še povečalo. Vse več organizacij se zaveda, da morajo prevzemati odgovornost za svoje vplive na okolje in družbo ter sprejemati ukrepe za trajnostni razvoj. Vse pogosteje se pojavljajo tudi standardi in smernice za spremljanje dosežkov na področju trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti.

V skupnosti pa še vedno obstajajo tudi kritike, da podjetja uporabljajo družbeno odgovornost kot marketinško orodje, namesto da bi dejansko sprejemala ukrepe za trajnostni razvoj. Kljub temu pa je jasno, da sta družbena odgovornost in trajnostni razvoj postala pomemben vidik poslovanja organizacij ter sta pomembna za trajnostni razvoj celotne družbe.

Področje družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja je raznoliko in vključuje prispevke mnogih avtorjev in strokovnjakov. Tukaj je nekaj poudarkov o mislih nekaterih avtorjev, ki so prispevali k razvoju teorij in praks na obravnavanem področju:

• John Elkington - je avtor koncepta trojne ravni rezultatov, ki vključuje ekonomske, okoljske in družbene vidike uspešnosti podjetja. Njegova pomebnejša dela so:

1. Cannibals with Forks: The Triple Bottom Line of 21st Century Business" (1997) - knjiga, v kateri Elkington predstavlja koncept "triple bottom line" (trojni donos) kot okvir za merjenje uspešnosti podjetij, ki upoštevajo ekonomske, okoljske in socialne vidike.
2. The Chrysalis Economy: How Citizen CEOs and Corporations Can Fuse Values and Value Creation (2001) - knjiga, v kateri Elkington predstavlja koncept "chrysalis economy" (gospodarstvo bube), ki opisuje prehod od tradicionalnega modela poslovanja k novemu modelu, ki združuje vrednote in ustvarjanje vrednosti.
3. The Power of Unreasonable People: How Social Entrepreneurs Create Markets That Change the World (2008) - knjiga, ki raziskuje vlogo socialnih podjetnikov pri ustvarjanju inovativnih poslovnih modelov, ki rešujejo družbene in okoljske probleme.
4. Green Swans: The Coming Boom in Regenerative Capitalism" (2020) - knjiga, ki se ukvarja s konceptom regenerativnega kapitalizma, ki temelji na trajnostnem gospodarskem modelu, ki ne izčrpava virov, ampak jih obnavlja. Poleg tega Elkington piše tudi članke in bloge ter sodeluje pri različnih projektih, povezanih s trajnostnim razvojem in družbeno odgovornostjo v poslovanju.

• Milton Friedman - je avtor teorije, da je edina družbena odgovornost podjetja, da doseže dobiček za svoje delničarje. Več o avtorjevih razmišljanjih lahko preberemo v:

1. A Theory of the Consumption Function" (1957) – knjiga, ki predstavlja teorijo o tem, kako ljudje odločajo, koliko porabiti in koliko prihraniti.
2. Capitalism and Freedom" (1962) – v knjigi zagovarja koristi tržnega gospodarstva in omejeno vmešavanje vlade v gospodarske zadeve.
3. A Monetary History of the United States, 1867-1960" (1963) – avtor analizira vlogo denarja in monetarne politike v ameriški zgodovini gospodarstva.
4. The Role of Monetary Policy" (1968) - članek, v katerem Friedman zagovarja pristop k monetarni politiki, ki temelji na pravilih in poudarja stabilnost cen.

• Rachel Carson - je bila ameriška biologinja in avtorica knjige Silent Spring, ki je spodbudila premislek o vplivu človeških aktivnosti na okolje in zdravje ljudi. Misli, ki izhajajo iz avtoričinih del so:

1. Rachel Carson. Under the Sea Wind" (1941) - prva knjiga Carsonove, v kateri raziskuje življenja in navade morskih živali.
2. Rachel Carson. The Edge of the Sea" (1955) - knjiga se osredotoča na ekologijo obalnih območij.
3. Rachel Carson. Silent Spring" (1962) - Carsonova najbolj znana knjiga, v kateri je razkrila nevarnosti pesticidov, kot je DDT, in njihov vpliv na okolje ter človekovo zdravje. Knjiga je široko priznana kot začetek sodobnega okoljskega gibanja.

• Arundhati Roy - indijska avtorica in aktivistka, ki se zavzema za socialno pravičnost, pravice avtohtonih ljudstev in zaščito okolja. Njeno razmišljanje in delo je med drugim razvidno v naslednjih knjigah:

1. The God of Small Things" (1997) - debiutni roman Royeve, ki je prejel Bookerjevo nagrado in postal mednarodna uspešnica. Roman raziskuje teme družine, ljubezni in kastne zatiranosti v Indiji.
2. The Algebra of Infinite Justice" (2001) - zbirka esejev, ki se ukvarjajo z različnimi političnimi in družbenimi vprašanji, vključno z vojno proti terorizmu, globalizacijo in vplivom ekonomskih politik na revne.
3. An Ordinary Person's Guide to Empire" (2004) - zbirka esejev, ki raziskuje načine, kako globalizacija in korporativna moč oblikujeta svet, ter potrebo po uporu in aktivizmu.
4. The Ministry of Utmost Happiness" (2017) – avtoričina druga knjiga, v kateri raziskuje teme identitete, politike in upora v sodobni Indiji.

• Amartya Sen - indijski ekonomist, ki je razvil koncept "razvoj kot svoboda", ki poudarja pomen zagotavljanja enakih priložnosti in svobode ljudem za izboljšanje njihovega življenja. Misel avtorja se da razbrati iz naslednjih del:

1. Amartya Sen. Collective Choice and Social Welfare" (1970) - knjiga, ki velja za eno od ključnih del teorije družbene izbire in raziskuje odnos med individualnimi preferencami in družbenim blagostanjem.
2. Amartya Sen. Poverty and Famines: An Essay on Entitlement and Deprivation" (1981) - knjiga, ki preučuje vzroke za lakoto in trdi, da ti niso le posledica pomanjkanja hrane, temveč socialnih in ekonomskih neenakosti.
3. Amartya Sen. Development as Freedom" (1999) - knjiga, ki trdi, da bi razvoj moral biti viden kot proces razširjanja človekovih svoboščin in sposobnosti, ne pa zgolj kot ekonomsko rast.
4. Amartya Sen. The Idea of Justice" (2009) - knjiga, ki raziskuje različne predstave o pravičnosti in trdi, da mora pravična družba upoštevati različne potrebe in aspiracije svojih državljanov.

• Muhammad Yunus - bangladeški ekonomist in ustanovitelj Grameen Bank, ki je razvil koncept mikrokreditov za revne ljudi in prejel Nobelovo nagrado za mir leta 2006. Njegovo misel lahko razberemo iz del;

1. Banker to the Poor" (1999) - avtobiografija, ki kronološko opisuje Yunusovo pot pri ustanavljanju Grameen banke, organizacije za mikrofinanciranje, ki nudi majhne posojila revnim in marginaliziranim ljudem.
2. Creating a World Without Poverty: Social Business and the Future of Capitalism" (2007) - avtor predlaga nov model kapitalizma, ki temelji na načelih socialnega podjetništva, ki si prizadeva reševati družbene in okoljske probleme ter hkrati ustvarjati finančne donose.
3. A World of Three Zeros: The New Economics of Zero Poverty, Zero Unemployment, and Zero Net Carbon Emissions" (2017) - knjiga predstavlja Yunusovo vizijo trajnostne in pravične prihodnosti, ki temelji na načelih socialnega podjetništva ter odpravi revščine in brezposelnosti.

• Jeffrey Sachs - ameriški ekonomist in strokovnjak za trajnostni razvoj, ki je razvil koncept "The End of Poverty", ki opredeljuje strategije za zmanjšanje revščine po svetu. Njegovo misel lahko razberemo tudi iz naslednjih del:

1. The End of Poverty: Economic Possibilities for Our Time" (2005) - delo, ki raziskuje korenine revščine in predlaga strategije za njeno odpravljanje.
2. Common Wealth: Economics for a Crowded Planet" (2008) - knjiga, ki zagovarja sprejetje politik trajnostnega razvoja za soočanje s izzivi gospodarske rasti, revščine in okoljske degradacije.
3. The Age of Sustainable Development" (2015) - učbenik, ki ponuja celovit pregled trajnostnega razvoja, vključno z njegovimi ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi vidiki.

• Robert Eccles in Michael Porter v svojih delih med drugim obravnavata združitev družbene odgovornosti in strateškega vodenja, ki obravnava povezavo med družbeno odgovornostjo podjetij in njihovo dolgoročno uspešnostjo. Nekatere misli avtorjev so razvidne v:

1. Banker to the Poor" (1999) - spomini, ki opisujejo Yunusovo pot pri ustanavljanju Grameen banke, organizacije za mikrofinanciranje, ki zagotavlja majhne kredite revnim in marginaliziranim.
2. Creating a World Without Poverty: Social Business and the Future of Capitalism" (2007) - avtor predlaga nov model kapitalizma, ki temelji na načelih socialnega podjetništva in si prizadeva za reševanje socialnih in okoljskih problemov, obenem pa ustvarja tudi finančne donose.
3. A World of Three Zeros: The New Economics of Zero Poverty, Zero Unemployment, and Zero Net Carbon Emissions" (2017) - knjiga, ki predstavlja vizijo trajnostne in pravične prihodnosti, ki temelji na načelih socialnega podjetništva ter izkoreninjenju revščine in brezposelnosti.

• Jan Jonker - nizozemski strokovnjak za trajnostni razvoj in avtor knjige "Družbena odgovornost v podjetjih", ki obravnava teorije in prakse družbene odgovornosti v organizacijah. Njegovo misle lahko razberemo v naslednjih delih:

1. Sustainable Entrepreneurship: Business Success through Sustainability" (2005) – Avtor raziskuje koncept trajnostnega podjetništva in nudi praktično vodilo za podjetja, ki si prizadevajo za sprejetje trajnostnih praks.
2. New Business Models for the Knowledge Economy" (2010) - avtor obravnava spreminjajočo se naravo poslovanja v znanstveni ekonomiji in predlaga nove modele za ustvarjanje vrednosti ter dosego trajnostne rasti.
3. The End of Corporate Social Responsibility: Crisis and Critique" (2013) - knjiga, ki izziva koncept korporativne družbene odgovornosti in zagovarja bolj temeljno spremembo v smeri trajnostnih poslovnih praks.

S prikazanim naborom pa krog avtorjev s področja družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja ni sklenjen. Ti avtorji in mnogi drugi so s svojimi deli pomembno prispevali k razvoju razumevanja družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. V Sloveniji izpostavljamo Berganta, ki je s svojimi deli prestopil slovenski prostor.

Osnovne razlike v opredelitvi trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti, ki izhajajo iz analiziranih del lahko povzamemo:

Iz predstavljenega je razvidno, da se trajnostni razvoj in družbena odgovornost v vseh pomembnostih pojmovno izenačujeta. Lahko rečemo, da gre v vseh pomembnostih za enake vsebine.

3 Kritični pogledi na koncept trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti

Kljub temu, da je koncept trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti postal vse bolj priljubljen, obstajajo tudi kritični pogledi na ta koncepta. Nekatere glavne kritike vključujejo:

• Zelena usmerjenost - podjetja in organizacije lahko uporabljajo koncept trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti kot marketinško orodje za povečanje svojega ugleda in privabljanje potrošnikov, ne da bi dejansko spremenili svoje prakse. O tem lahko več preberemo v: Peattie, S. and Crane, A. (2005), Bansal, P. and Roth, K. (2000).
• Omejena sprememba - kljub poudarku na trajnosti in družbeni odgovornosti, mnoge organizacije izvajajo le majhne spremembe v svojih poslovnih modelih in ne sprejemajo radikalnih ukrepov, ki bi vplivali na sistematične spremembe v družbi in okolju. Več o tem v delih: Gladwin, T.N., Kennelly, J.J. and Krause, T.S. (1995), Bansal, P. (2005).
• Nezadostna pozornost do socialnih vprašanj - čeprav se koncept družbene odgovornosti osredotoča na skrb za družbo, se mnoge organizacije osredotočajo predvsem na okoljska vprašanja in zanemarjajo družbene vidike, kot so človekove pravice, socialna pravičnost in delavske razmere. Več o tem v Carroll, A.B. (1991), Gray, R., Kouhy, R. and Lavers, S. (1995).
• Pomanjkanje standardizacije - kljub temu, da obstajajo različne smernice in standardi za merjenje dosežkov trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti, ne obstaja konsenz o tem, kaj pomeni biti trajnosten in družbeno odgovoren, kar otežuje primerjavo med organizacijami. 
  
  Pomanjkanje standardizacije je bilo kritizirano na več mestih. Na primer, pisec Uwe Schneidewind (2014 a, b, c) piše: »Ker ni jasne definicije trajnostnega razvoja, se interpretacije koncepta med različnimi akterji zelo razlikujejo.«
  
  Enako mnenje izražata tudi pisca Knudsen in Moon (2013 a,b,c), ki pravita: »Pomanjkanje standardizacije in jasnosti definicij družbene odgovornosti otežuje primerjavost med podjetji in njihovimi dosežki na tem področju.«
  
  Ena od kritik, ki se nanaša na pomanjkanje standardizacije, je bila izražena tudi s strani avtorjev Freeman in Reed (1983), ki navajata, da se korporacije soočajo z izzivi pri vključevanju etičnih in socialnih skrbi v svoje poslovne procese, saj ne obstajajo jasni standardi in smernice.
  
  Podobno mnenje izraža tudi pisec John Elkington (1997, p. 36), ki pravi: »Ker ni enotne definicije trajnostnega razvoja, lahko podjetja in organizacije različno interpretirajo ta pojem, kar lahko privede do težav pri primerjanju dosežkov med njimi.«
• Prevelika odvisnost od podjetij - nekateri kritiki menijo, da se vprašanja trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti ne morejo rešiti preko kapitalističnega sistema, ki je osredotočen na dobiček, in da bi morali družbeno odgovorne in trajnostne rešitve prihajati od države ali civilne družbe.
  
  Ena od takšnih kritik je izražena s strani avtorja Noama Chomskyja (2013 a,b,c), ki ugotavlja, da bodo podjetja naredila korak nazaj, če to ne bo v njihovem interesu. Pravi, da ne moremo pričakovati, da bodo skrbela za splošno dobro, če to ni v njihovem interesu. Zato moramo pričakovati rešitve od države 
  ali civilne družbe.
  
  Podobno mnenje izraža tudi pisec Joel Bakan (2004), ki v svoji knjigi "The Corporation: The Pathological Pursuit of Profit and Power" trdi, da so podjetja "patološke entitete", ki so usmerjene k izpolnjevanju svojih ciljev (dobička), medtem ko ignorirajo družbene in okoljske posledice svojega delovanja. 
  
  Bakan predlaga, da bi morala država prevzeti nadzor nad podjetji in sprejeti ukrepe za zagotavljanje trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti. (Bakan, 2004).

Ne nazadnje lahko omenimo tudi mnenje Viveka Ramaswamya, ki o družbeni odgovornosti podjetij zagovarja bolj namenski pristop k poslovanju. V svoji knjigi "Woke, Inc.: Inside Corporate America's Social Justice Scam" kritizira trend podjetij, ki dajejo prednost socialnim pravičnostnim pobudam pred svojimi osnovnimi poslovnimi funkcijami. Na splošno Vivek Ramaswamy izraža prepričanje, da morajo biti podjetja najprej odgovorna svojim delničarjem, vendar lahko tudi pozitivno prispevajo k družbi z zasledovanjem inovativnih rešitev pomembnih problemov. Boji se tudi vmešavanja podjetij v politiko.

Kritični pogledi na trajnostni razvoj in družbeno odgovornost so pomembni, saj spodbujajo organizacije in družbo, da se vprašajo, kako lahko bolje izboljšajo svoje prakse in uresničujejo cilje trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti.

4 Merjenje dosežkov trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti

4.1 Sodila merjenja trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti

4.2 Uporaba BSC metode za merjenje trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti

Balanced Scorecard (BSC) je poslovno upravljavsko orodje, ki se uporablja za merjenje uspešnosti organizacije na štirih različnih vidikih: finančnih, strank, notranjih procesov ter učenja in rasti. Vendar pa se BSC lahko uporablja tudi za merjenje trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti organizacije. BSC je namreč strategijski model, ki omogoča upravljanje organizacije z uravnoteženim pristopom, saj ne upošteva le finančnih kazalnikov, ampak tudi nefinančne kazalnike, kot so zadovoljstvo strank, usposobljenost zaposlenih, inovativnost, razvoj ter družbena odgovornost.

Pri uporabi BSC za merjenje družbene odgovornosti organizacije se običajno merijo kazalniki, ki se nanašajo na odnos organizacije do zaposlenih, lokalne skupnosti in družbe kot celote. To lahko vključuje kazalnike, kot so stopnja zadovoljstva zaposlenih, stopnja odsotnosti z dela, število prostovoljnih ur, ki jih zaposleni prispevajo, prispevki organizacije k dobrodelnim organizacijam in drugi podobni kazalniki.

Z ustreznim prilagajanjem kazalnikov in meril BSC-ja je mogoče vključiti cilje trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti, kar omogoča celovit pregled in upravljanje z dosežki organizacije na teh področjih. Na ta način lahko organizacija spremlja svoje dosežke na področju trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti ter jih primerja s svojimi cilji in s standardi, ki veljajo v industriji in družbi na splošno.

Pri uporabi BSC za merjenje trajnostnega razvoja se običajno doda peti vidik, ki se nanaša na okoljske cilje. To pomeni, da organizacija meri svoje dosežke na področju zmanjševanja ogljičnega odtisa, varčevanja z energijo, zmanjševanja količin odpadkov in drugih okoljskih vidikov.

Uporaba BSC za merjenje trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti organizacije omogoča organizaciji, da spremlja svoje dosežke na teh področjih in jih izboljša. To pa prispeva k temu, da organizacija deluje trajnostno in družbeno odgovorno ter da izboljšuje svoj ugled med potrošniki, zaposlenimi in družbo kot celoto.

Z raziskavo je treba potrditi ali ovreči hipotezo: Metoda BSC (Balanced Scorecard) je primerna za merjenje dosežkov trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti organizacij.

4.3 Standardi poročanja in merjenje kakovosti dosežkov trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti

4.3.1 Računovodski standardi

Računovodski standardi so že dolgo časa ključno orodje za spremljanje poslovanja organizacij. Vendar pa se vse več organizacij zaveda pomembnosti trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti, zato se postavlja vprašanje njihovega računovodskega merjenja. Ali so za računovodsko merjenje dosežkov trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti primerni Mednarodni standardi računovodskega poročanja ali kakšni drugi standardi.

Na prvi pogled se zdi, da so računovodski standardi preveč usmerjeni v finančne vidike poslovanja in da ne upoštevajo drugih pomembnih dejavnikov, kot so okoljska in družbena vprašanja. Vendar pa obstajajo tudi standardi, ki vključujejo tehnične smernice za spremljanje in poročanje o trajnostnem razvoju in družbeni odgovornosti. O njih več v nadaljevanju.

Mednarodni standardi računovodskega poročanja na primer vključujejo smernice za poročanje o okoljskih vprašanjih, kot so emisije toplogrednih plinov, onesnaževanje in uporaba naravnih virov. Vendar pa so te smernice še vedno precej omejene in ne vključujejo vseh vidikov trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti.

4.3.2 Global Reporting Initiative

Pri obvladovanju trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti so pomembni GRI (Global Reporting Initiative), ki so osredotočeni na trajnostni razvoj in družbeno odgovornost. Global Reporting Initiative (GRI) vključujejo naslednje teme in načela:

• Splošna načela poročanja o trajnostnih vprašanjih (materialnost, vključenost deležnikov, trajnostna strategija in cilji).
• Okoljski vidiki poročanja (emisije toplogrednih plinov, voda, odpadki, bio-raznovrstnost).
• Socialni vidiki poročanja (človekove pravice, delovne razmere, varnost in zdravje pri delu, družbena odgovornost dobaviteljev).
• Gospodarski vidiki poročanja (ekonomska uspešnost, upravljanje tveganj, etika in integriteta).

4.3.3 Drugi standardi

Obstajajo tudi drugi standardi, kot so ISO 26000 in OECD smernice za multinacionalne družbe, ki se uporabljajo kot smernice za trajnostno poročanje. Ti so bili v veliki meri podlaga Evropskim standardom trajnostnega poročanja.

4.3.4 Evropski standardi trajnostnega poročanja (ESRS)

Evropska svetovalna skupina za finančno poročanje (EFRAG) je objavila svoj osnutek evropskih standardov trajnostnega poročanja (ESRS). Ti standardi so bili razviti v sodelovanju z več kot 10.000 deležniki iz vsega sveta.

Po vsebini gre za nabor smernic in načel, ki so namenjeni spodbujanju in zagotavljanju kakovostnega trajnostnega poročanja v organizacijah. Ti standardi spodbujajo organizacije k celovitemu poročanju o svojih trajnostnih vidikih, vključno z vplivom na okolje, družbo in gospodarstvo.

Glavne značilnosti ESRS vključujejo:

• Prostovoljnost: ESRS niso zakonsko predpisani standardi, ampak so namenjeni prostovoljnemu sprejetju s strani organizacij.
• Celovitost: ESRS spodbujajo organizacije k celovitemu poročanju o svojih trajnostnih vidikih, kar vključuje njihov vpliv na okolje, družbo in gospodarstvo.
• Usmerjenost v deležnike: ESRS spodbujajo organizacije k prepoznavanju in razumevanju potreb in pričakovanj svojih deležnikov ter k poročanju o tem, kako se odzivajo na te potrebe in pričakovanja.
• Standardizacija: ESRS temeljijo na mednarodnih smernicah in standardih, kot so smernice GRI (Global Reporting Initiative), ISO 26000 in OECD smernice za multinacionalne družbe.
• Spremljanje in izboljševanje: ESRS spodbujajo organizacije k spremljanju in izboljševanju svojih trajnostnih vidikov skozi čas ter k postopnemu izboljševanju svojega trajnostnega poročanja.
• Uporabnost: ESRS zagotavljajo uporabne smernice za organizacije, ki želijo izboljšati svoje trajnostno poročanje, in spodbujajo njihovo trajnostno ravnanje v celotni organizaciji.
• Javna dostopnost: ESRS spodbujajo organizacije, da svoje trajnostno poročanje delijo z javnostjo in tako zagotavljajo transparentnost svojega delovanja ter odgovornost do svojih deležnikov.

V skladu z osnutkom direktive o korporativnem poročanju o trajnostnem razvoju (CSRD), ki ga je Evropska komisija predlagala aprila 2021, je namen standardov opredeliti pravila in zahteve za podjetja, ki poročajo o trajnosti. Od januarja 2022, so v javni obravnavi končni osnutki standardov.

Osnutek ESRS PTF-ESRS in njegovi dodatki so objavljeni kot serija šestih dokumentov: (i) celoten prvi sklop osnutkov standardov, dodatkov in kritja ter (ii) štirje ločeni dokumenti,[1].

Prikazujemo osnovno strukturo standardov in glavne njihove vsebine.

Uvodni standardi:

• ESRS 1 General principles (Splošna načela). Osnovni poudarki standarda so: [2]
  
  Obravnavajo osnovna načela, ki so skupna vsem petim sektorjem ESRS in zagotavljajo njihovo skladnost in učinkovitost. Glavne značilnosti ESRS 1 vključujejo:

1. Trajnostni razvoj: ESRS 1 spodbuja trajnostni razvoj, ki temelji na gospodarski rasti, socialni pravičnosti in varovanju okolja.
2. Preprečevanje onesnaževanja: ESRS 1 spodbuja preprečevanje onesnaževanja in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter drugih nevarnih snovi v okolje.
3. Prehod v krožno gospodarstvo: ESRS 1 spodbuja prehod v krožno gospodarstvo, ki temelji na trajnostni rabi virov, ponovni uporabi in recikliranju.
4. Celostni pristop: ESRS 1 spodbuja celostni pristop k trajnostnemu razvoju, ki upošteva ekonomske, socialne in okoljske vidike.
5. Sodelovanje deležnikov: ESRS 1 spodbuja sodelovanje med deležniki, vključno s podjetji, vlado, nevladnimi organizacijami in drugimi zainteresiranimi stranmi, za doseganje skupnih ciljev trajnostnega razvoja.
6. Preglednost in javno poročanje: ESRS 1 spodbuja preglednost in javno poročanje o trajnostnih praksah in rezultatih ter zagotavlja pravico javnosti do dostopa do informacij.

• ESRS 2 General, strategy, governance and materiality assessment disclosure requirements (Splošne zahteve glede razkritja strategije,
  upravljanja in ocenjevanja pomembnosti)
  
  Glavne značilnosti standarda so[3]:

1. Splošna načela: ESRS 2 zagotavlja splošna načela trajnostnega poslovanja in upravljanja, ki jih morajo podjetja upoštevati pri izvajanju svojih dejavnosti.
2. Strategija trajnosti: ESRS 2 spodbuja podjetja, da razvijejo trajnostno strategijo, ki vključuje cilje in ukrepe za izboljšanje trajnostnega učinka njihovega poslovanja.
3. Upravljanje trajnosti: ESRS 2 spodbuja podjetja, da uvedejo učinkovit sistem upravljanja trajnosti, ki omogoča spremljanje in izboljšanje trajnostnega učinka njihovega poslovanja.
4. Zahteve za razkritje: ESRS 2 določa zahteve za razkritje informacij o trajnostnih dejavnikih, vključno z emisijami toplogrednih plinov, uporabo virov, trajnostnimi cilji in ukrepi ter drugimi vidiki trajnostnega poslovanja.
5. Ocenjevanje pomembnosti materialnosti: ESRS 2 spodbuja podjetja, da izvedejo oceno pomembnosti materialnosti, ki jim omogoča, da ugotovijo, kateri trajnostni dejavniki so najbolj pomembni za njihovo poslovanje.
6. Upravljanje tveganj: ESRS 2 spodbuja podjetja, da identificirajo in upravljajo tveganja trajnostnega poslovanja, ki lahko vplivajo na njihove dejavnosti, zaposlene, družbo in okolje.

Standardi o okolju:

• ESRS E1 Climate change (klimatske spremembe) se nanaša na Evropski sistem za prenos in trgovanje emisij toplogrednih plinov (ETS). Njegove glavne značilnosti so[4]:

1. Cilji: ESRS E1 ima cilj spodbujati zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in spodbujati prehod na trajnostno gospodarstvo.
2. Trgovanje z emisijami: ESRS E1 vzpostavlja sistem trgovanja z emisijami toplogrednih plinov, kar omogoča podjetjem, da kupujejo in prodajajo emisijske kvote.
3. Omejitev emisij: ESRS E1 določa zgornje meje za emisije toplogrednih plinov za sektorje, vključene v sistem, in določa količino emisijskih kvot, ki so na voljo za trgovanje.
4. Sistem spodbud: ESRS E1 vključuje tudi sistem spodbud, ki spodbuja podjetja k izvajanju trajnostnih praks in zmanjševanju emisij toplogrednih plinov.
5. Spremljanje in poročanje: ESRS E1 zahteva od podjetij, da spremljajo in poročajo o svojih emisijah toplogrednih plinov ter da se udeležujejo pregledov in preverjanj, da se zagotovi skladnost s sistemom.
6. Finančne posledice: ESRS E1 lahko ima finančne posledice za podjetja, ki ne izpolnjujejo svojih zavez glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, saj so lahko kaznovana s plačilom višjih cen za emisijske kvote.

• ESRS E2 Pollution (onesnaževanje) se nanaša na Evropski sistem za prenos in trgovanje onesnaževanja (ETS) ter vključuje naslednje glavne značilnosti[5]:

1. Cilji: ESRS E2 ima cilj spodbujati zmanjšanje onesnaževanja in spodbujati prehod na bolj trajnostno proizvodnjo.
2. Trgovanje z onesnaževanjem: ESRS E2 vzpostavlja sistem trgovanja z emisijskimi dovoljenji za onesnaževanje, kar omogoča podjetjem, da kupujejo in prodajajo emisijska dovoljenja.
3. Omejitev onesnaževanja: ESRS E2 določa omejitve za onesnaževanje za sektorje, vključene v sistem, in določa količino emisijskih dovoljenj, ki so na voljo za trgovanje.
4. Sistem spodbud: ESRS E2 vključuje tudi sistem spodbud, ki spodbuja podjetja k izvajanju trajnostnih praks in zmanjševanju onesnaževanja.
5. Spremljanje in poročanje: ESRS E2 zahteva od podjetij, da spremljajo in poročajo o svojem onesnaževanju ter da se udeležujejo pregledov in preverjanj, da se zagotovi skladnost s sistemom.
6. Finančne posledice: ESRS E2 lahko ima finančne posledice za podjetja, ki ne izpolnjujejo svojih zavez glede zmanjšanja onesnaževanja, saj so lahko kaznovana s plačilom višjih cen za emisijska dovoljenja.

• ESRS E3 Water and marine resources​​ (vodni viri) se nanaša na Evropski sistem za prenos in trgovanje voda in morskih virov ter vključuje naslednje glavne značilnosti[6]:

1. Cilji: ESRS E3 ima cilj spodbujati trajnostno upravljanje vodnih in morskih virov ter ohranjanje biotske raznovrstnosti v teh območjih.
2. Trgovanje z vodnimi in morskimi viri: ESRS E3 vzpostavlja sistem trgovanja z dovoljenji za uporabo vodnih in morskih virov, kar omogoča podjetjem, da kupujejo in prodajajo dovoljenja.
3. Omejitev uporabe virov: ESRS E3 določa omejitve za uporabo vodnih in morskih virov za sektorje, vključene v sistem, in določa količino dovoljenj, ki so na voljo za trgovanje.
4. Sistem spodbud: ESRS E3 vključuje tudi sistem spodbud, ki spodbuja podjetja k izvajanju trajnostnih praks in ohranjanju vodnih in morskih virov.
5. Spremljanje in poročanje: ESRS E3 zahteva od podjetij, da spremljajo in poročajo o svoji uporabi vodnih in morskih virov ter da se udeležujejo pregledov in preverjanj, da se zagotovi skladnost s sistemom.
6. Finančne posledice: ESRS E3 lahko ima finančne posledice za podjetja, ki ne izpolnjujejo svojih zavez glede trajnostnega upravljanja vodnih in morskih virov, saj so lahko kaznovana s plačilom višjih cen za dovoljenja.

• ESRS E4 Biodiversity and ecosystems​​ (biodiverzifikacija in ekosistemi) se nanaša na Evropski sistem za prenos in trgovanje z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi ter vključuje naslednje glavne značilnosti[7]:

1. Cilji: spodbujanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostno upravljanje z ekosistemi.
2. Trgovanje z dovoljenji za uporabo naravnih virov: standard vzpostavlja sistem trgovanja z dovoljenji za uporabo naravnih virov, kar omogoča podjetjem, da kupujejo in prodajajo dovoljenja.
3. Omejitev uporabe naravnih virov: ESRS E4 določa omejitve za uporabo naravnih virov za sektorje, vključene v sistem, in določa količino dovoljenj, ki so na voljo za trgovanje.
4. Sistem spodbud: ESRS E4 vključuje tudi sistem spodbud, ki spodbuja podjetja k izvajanju trajnostnih praks in ohranjanju biotske raznovrstnosti in ekosistemov.
5. Spremljanje in poročanje: ESRS E4 zahteva od podjetij, da spremljajo in poročajo o svoji uporabi naravnih virov ter da se udeležujejo pregledov in preverjanj, da se zagotovi skladnost s sistemom.
6. Finančne posledice: ESRS E4 lahko ima finančne posledice za podjetja, ki ne izpolnjujejo svojih zavez glede ohranjanja biotske raznovrstnosti in trajnostnega upravljanja z ekosistemi, saj so lahko kaznovana s plačilom višjih cen za dovoljenja.

• ESRS E5 Resource Use and Circular Economy (viri in krožno gospodarstvo) se nanaša na Evropski sistem za prenos in trgovanje z uporabo virov in krožno gospodarstvo ter vključuje naslednje glavne značilnosti[8]:

1. Cilji: standard ima cilj spodbujati trajnostno uporabo virov in prehod v krožno gospodarstvo, ki temelji na ponovni uporabi, obnovi in recikliranju virov.
2. Trgovanje z dovoljenji za uporabo virov: ESRS E5 vzpostavlja sistem trgovanja z dovoljenji za uporabo virov, kar omogoča podjetjem, da kupujejo in prodajajo dovoljenja za uporabo virov.
3. Omejitev uporabe virov: ESRS E5 določa omejitve za uporabo virov za sektorje, vključene v sistem, in določa količino dovoljenj, ki so na voljo za trgovanje.
4. Spodbujanje krožnega gospodarstva: ESRS E5 spodbuja podjetja k prehodu v krožno gospodarstvo z uporabo trajnostnih praks, kot so recikliranje, ponovna uporaba in obnova virov.
5. Spremljanje in poročanje: ESRS E5 zahteva od podjetij, da spremljajo in poročajo o svoji uporabi virov ter da se udeležujejo pregledov in preverjanj, da se zagotovi skladnost s sistemom.
6. Finančne posledice: ESRS E5 lahko ima finančne posledice za podjetja, ki ne izpolnjujejo svojih zavez glede trajnostne uporabe virov in prehoda v krožno gospodarstvo, saj so lahko kaznovana s plačilom višjih cen za dovoljenja.

Standardi o socialnem okolju:

• ESRS S1 Own workforce (Lastna delovna sila )
  
  Standard se nanaša na ocenjevanje tveganj, povezanih z delovno silo organizacije, ki se ocenjuje s pomočjo orodja ESRS. Glavni poudarki ESRS S1 vključujejo oceno delovnih pogojev, varnosti in zdravja pri delu, upoštevanja pravic delavcev, enakosti med spoloma, razvoja zaposlenih in vključevanja zaposlenih v odločanje.
  
  Cilj ocenjevanja je zagotoviti, da organizacije, ki se ocenjujejo, zagotavljajo ugodne delovne pogoje, upoštevajo pravice delavcev in spoštujejo vse zakonodajne in regulativne zahteve. To lahko pomaga zagotoviti varno in zdravo delovno okolje ter izboljšati zadovoljstvo, motivacijo in uspešnost zaposlenih. Več v tekstu standarda.
• ESRS S2 Workers in the value change (Delavciv vrednostni verigi)
  
  ESRS S2 se nanaša na ocenjevanje tveganj, povezanih sodelavci, ki so vključeni v vrednostno verigo organizacije. Glavni poudarki [9] ESRS S2 vključujejo oceno praks, ki se nanašajo na človekove pravice, socialno odgovornost in okoljsko trajnost v celotni vrednostni verigi organizacije, vključno s podizvajalci in dobavitelji.
  
  Cilj ocenjevanja ESRS S2 je zagotoviti, da organizacije, ki se ocenjujejo z orodjem ESRS, sprejemajo odgovorne odločitve v zvezi z zaposlenimi in drugimi deležniki v vrednostni verigi. To lahko pomaga preprečiti kršitve človekovih pravic, izboljšati trajnostno usmerjenost in povečati zaupanje strank ter drugih deležnikov v organizacijo.
• ESRS S3 Affected comunities (Prizadete skupnosti)
  
  Standard obravnava ocenjevanje tveganj, povezanih z vplivi projekta na prizadete skupnosti. Glavni poudarki ^[10] so identifikacija prizadetih skupnosti, analiza njihovega socialno-ekonomskega položaja in ocena morebitnih negativnih vplivov na njihove življenjske pogoje ter razvoj na dolgi rok. Namen tega ocenjevanja je zagotoviti, da se projekti, ki jih financirajo finančne institucije, izvajajo na način, ki ne škoduje prizadetim skupnostim in spodbuja trajnostni razvoj.
• ESRS S4 Consumers and end-users (Potrošniki in končni uporabniki)
  
  ESRS S4 Potrošniki in končni uporabniki se nanaša na Evropski sistem za trajnostni potrošniški razvoj in vključuje naslednje glavne značilnosti[11]:

1. Trajnostno ravnanje potrošnikov: ESRS S4 spodbuja potrošnike k trajnostnemu ravnanju in ozaveščanju o trajnostnih praksah.
2. Ozaveščanje in izobraževanje: ESRS S4 spodbuja ozaveščanje in izobraževanje potrošnikov o trajnostnih praksah in trajnostni potrošnji.
3. Označevanje izdelkov: ESRS S4 spodbuja označevanje izdelkov, ki so proizvedeni trajnostno, da bi potrošnikom olajšali izbiro trajnostnih izdelkov.
4. Povečana dostopnost trajnostnih izdelkov: ESRS S4 spodbuja proizvodnjo trajnostnih izdelkov in zagotavlja večjo dostopnost teh izdelkov potrošnikom.
5. Razvoj novih trajnostnih rešitev: ESRS S4 spodbuja razvoj novih trajnostnih rešitev za izboljšanje trajnostnih praks in trajnostne potrošnje.
6. Sodelovanje deležnikov: ESRS S4 spodbuja sodelovanje med različnimi deležniki, vključno s proizvajalci, potrošniki, oblikovalci politik in nevladnimi organizacijami, za izboljšanje trajnostne potrošnje.

Standardi o vodenju, upravljanju:

• ESRS G1 Goverenance, risk management and internal control (Upravljanje, obvladovanje tveganj in notranji nadzor)
  
  Standard obravnava ocenjevanje tveganj, povezanih z upravljanjem, obvladovanjem tveganj in notranjim nadzorom v organizacijah, ki se ocenjujejo z orodjem ESRS. Glavni poudarki [12] vključujejo oceno organizacijske strukture in upravljanja, politik in postopkov za upravljanje tveganj ter notranjega nadzora, pa tudi ustreznost sistema obvladovanja tveganj v organizaciji. Cilj ocenjevanja je zagotoviti, da imajo organizacije, učinkovit sistem upravljanja tveganj, ki ga je mogoče spremljati in nadzorovati. To lahko pomaga zmanjšati morebitna tveganja za finančne institucije in zagotoviti, da se finančna sredstva uporabljajo na način, ki je skladen z etičnimi in trajnostnimi standardi.

• ESRS G2 Business conduct (Poslovno ravnanje)
  
  ESRS G2 se nanaša na ocenjevanje tveganj, povezanih z ravnanjem podjetij in njihovimi poslovnimi praksami. Glavni poudarki [13] vključujejo oceno poslovne etike, integritete in transparentnosti ter skladnosti z zakonodajo, predpisi in standardi.
  
  Cilj ocenjevanja ESRS G2 je zagotoviti, da organizacije, ki se ocenjujejo z orodjem ESRS, poslujejo na način, ki je skladen z etičnimi in trajnostnimi standardi. To lahko pomaga preprečiti nepravilnosti, zmanjšati tveganja za finančne institucije in zagotoviti, da se finančna sredstva uporabljajo na način, ki je skladen z družbenimi in okoljskimi standardi.

5 Sklep

V sestavku prikazujemo poudarke razmišljanj različnih avtorjev o trajnostnem razvoju in družbeni odgovornosti, ki so lahko ena od podlag predlagane raziskave. Izbor je bil na uglednih avtorjih, med njimi so tudi Nobelovi nagrajenci. Vsekakor bo tega teoretični pogled na obravnavane vsebine razširiti tudi s prispevki drugih.

Proučevali smo predvsem vprašanja, ki so povezna s sposobnostno čim enotnejšega merjenja dosežkov trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti. Pričakujemo, da bodo pri merjenju v pomoč različni standardi, ki obravnavajo področje trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti.

Raziskovalci si moramo postaviti vprašanja, ki so povezana z ustreznostjo računovodskih rešitev v cilju spremljanja dosežkov trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti. Tako bi med drugim bilo treba raziskati vsaj hipoteze:

1. Računovodski standardi niso povsem primerni za merjenje kakovosti trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti.
2. Evropski standardi trajnostnega poročanja (ESRS) so zadovoljiva osnova za računovodsko merjenje kakovosti trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti.
3. BSC z ustreznimi nadgradnjami je primerno orodje za merjenje kakovosti trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti.
4. Poslovni subjekti ne uporabljajo samo računovodskih standardov, ampak tudi druge metode za spremljanje dosežkov trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti. To lahko vključuje uporabo kazalnikov, ki merijo učinke na okolje, družbo in gospodarstvo ter merila za oceno zaposlovanja, delovnih razmer in etičnega ravnanja.

6 Literatura in viri

1. Bakan, J. (2004). The Corporation: The Pathological Pursuit of Profit and Power. Free Press.
2. Bansal, P. (2005). Evolving sustainably: A longitudinal study of corporate sustainable development. Strategic Management Journal, 26(3), 197-218.
3. Bergant, Ž. (2020a). Basic problem of the stakeholder theory from a corporates' social responsibility point of view. International Journal of Business Marketing and Management, 5(11), 117-119.
4. Bergant, Ž. (2020b). Debates on corporate social responsibility are becoming similar to philanthropy. International Journal of Advances in Management and Economics, 9(9), 13-17.
5. Bergant, Ž. (2020c). Delo in družbena delitev dela = Labor and social division of labor. Poslovodno Računovodstvo, 13(3/4), 155-158.
6. Bergant, Ž. (2020d). Participation of employees in the value added in the business environment (starting points). International Journal of Current Advanced Research, 9(12), 23457-23461. https://doi.org/10.24327/ijcar.2020.23461.4645
7. Bergant, Ž. (2020e). Starting point to comprehensive treatment of social responsibility. International Journal of Advances in Management and Economics, 9(1), 1-7.
8. Bergant, Ž. (2021a). Delusions about corporate governance from social responsibility - point of view. Journal of Accounting and Management, 11(1), 1-9.
9. Bergant, Ž. (2021b). Interest and social responsibility. Economics World, 9(4), 178-183. https://doi.org/10.17265/2328-7144/2021.04.005
10. Bergant, Ž. (2021c). Investiranje in družbena odgovornost podjetij: (računovodski in finančni vidiki): [strokovna monografija]. Inštitut za poslovodno računovodstvo.
11. Bergant, Ž. (2021d). Neenakost in družbena odgovornost: (teoretska izhodišča) = Income inequality and social responsibility: (theoretical starting points). Poslovodno Računovodstvo, 14(2), 16-23.
12. Bergant, Ž. (2021e). Social responsibility and business excellence. International Journal of Advanced Engineering Research and Science, 8(1), 73-79. https://doi.org/10.22161/ijaers.81.11
13. Bergant, Ž. (2022). Zavedanje družbene odgovornosti in posledice: ekonomika na podlagi dodane vrednosti. Visoka šola za računovodstvo in finance.
14. Bergant, Ž. (2023). What and who is company's stakeholder? International Journal of Science Academic Research, 2(1), [pages not available].
15. Carayannis, E. G., & Campbell, D. F. J. (Eds.). (2010). New business models for the knowledge economy. Springer.
16. Carroll, A.B. (1991). The pyramid of corporate social responsibility: Toward the moral management of organizational stakeholders. Business Horizons, 34(4), 39-48.
17. Carson, R. (1941). Under the Sea Wind. Simon & Schuster.
18. Carson, R. (1951). The Sea Around Us. Oxford University Press.
19. Carson, R. (1955). The Edge of the Sea. Houghton Mifflin.
20. Carson, R. (1962). Silent Spring. Houghton Mifflin.
21. Chomsky, N. (2013a). Occupy: Reflections on Class War, Rebellion and Solidarity. Zuccotti Park Press.
22. Chomsky, N. (2013b). Power Systems: Conversations on Global Democratic Uprisings and the New Challenges to U.S. Empire. Metropolitan Books.
23. Chomsky, N. (2013c). Nuclear War and Environmental Catastrophe. Seven Stories Press.
24. Direktiva 2022/2464 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 14. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 537/2014, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Direktive 2013/34/EU glede poročanja podjetij o trajnostnosti. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32022L2464&from=ENEU) , Pridobljeno: april 2023.
25. Direktiva EU 2014/95/EU. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri = CELEX:32014L0095&from=EN, pridobljeno april 2023.
26. Eccles, R. G., & Serafeim, G. (2013). The performance frontier: Innovating for a sustainable strategy. Harvard Business Press.
27. Eccles, R. in Porter, M. (1999). Banker to the Poor. PublicAffairs.
28. Eccles, R. in Porter, M. (2007). Creating a World Without Poverty: Social Business and the Future of Capitalism. PublicAffairs.
29. Eccles, R. in Porter, M. (2017). A World of Three Zeros: The New Economics of Zero Poverty, Zero Unemployment, and Zero Net Carbon Emissions. PublicAffairs.
30. EFRAG: https://www.efrag.org/lab3?AspxAutoDetectCookieSupport=1#subtitle5 , pridobljeno april 2023.
31. EFRAG: ESRS 1 General principles Exposure Draft, April 2022, www.efrag.org/Assets/Download?assetUrl=%2Fsites%2Fwebpublishing%2FSiteAssets%2FED_ESRS_1.pdf - pridobljeno april 2023.
32. EFRAG: ESRS 2 General, strategy, governance, and materiality assessment Exposure Draft, April 2022, Exposure draft, www.efrag.org/Assets/Download ? assetUrl=%2Fsites%2 Fwebpublishing%2FSiteAssets%2FED_ESRS_1.pdf - pridobljeno april 2023.
33. EFRAG: Climate change, Exposure draft, april 2022, www.efrag.org/Assets/Download? assetUrl=%2Fsites%2Fwebpublishing%2FSiteAssets%2FED_ESRS_E1.pdf - pridobljeno april 2023.
34. EFRAG: Polution, april 2022, www.efrag.org/Assets/Download?assetUrl=%2Fsites%2 Fwebpublishing%2FSiteAssets%2FED_ESRS_E2.pdf - pridobljeno april 2023.
35. EFRAG: Water and marine resorces, Exposure Draft, April 2022; https://www. efrag.org/Assets/Download?assetUrl=%2Fsites%2Fwebpublishing%2FSiteAssets%2FED_ESRS_E3.pdf - pridobljeno april 2023.
36. EFRAG: ESRS E4 Biodiversity and ecosystems Exposure Draft, April 2022, https://www.efrag.org/Assets/Download?assetUrl=%2Fsites%2Fwebpublishing%2FSiteAssets%2FED_ESRS_E4.pdf - pridobljeno april 2023.
37. EFRAG: ESRS E5 Resource use and circular economy Exposure Draft, April 2022 https://www.efrag.org/Assets/Download?assetUrl=%2Fsites%2Fwebpublishing%2FSiteAssets%2FED_ESRS_E5.pdf - pridobljeno april 2023.
38. EFRAG: ESRS S1 Own Workforce Exposure Draft, April 2022, www.efrag.org/Assets/Download?assetUrl=%2Fsites%2Fwebpublishing%2FSiteAssets%2FED_ESRS_S1.pdf - pridobljeno april 2023.
39. EFRAG: ESRS S2 Workers in the value chain Exposure Draft, April 2022, www.efrag.org/Assets/Download?assetUrl=%2Fsites%2Fwebpublishing%2FSiteAssets%2FED_ESRS_S2.pdf - pridobljeno april 2023.
40. EFRAG: ESRS S3 Affected communities Exposure Draft, April 2022, www.efrag.org/Assets/Download?assetUrl=%2Fsites%2Fwebpublishing%2FSiteAssets%2FED_ESRS_S3.pdf - pridobljeno april 2023.
41. EFRAG: ESRS S4 Consumers and end-users Exposure Draft, April 2022, www.efrag.org/Assets/Download?assetUrl=%2Fsites%2Fwebpublishing%2FSiteAssets%2FED_ESRS_S4.pdf - pridobljeno april 2023.
42. EFRAG: ESRS G1 Governance, risk management and internal control Exposure Draft, April 2022, www.efrag.org/Assets/Download?assetUrl=%2Fsites%2Fwebpublishing%2FSite Assets %2FED_ESRS_G1.pdf - pridobljeno april 2023.
43. EFRAG: ESRS G2 Business conduct Exposure Draft, April 2022, www.efrag.org/Assets/Download?assetUrl=%2Fsites%2Fwebpublishing%2FSiteAssets%2FED_ESRS_G2.pdf . - pridobljeno april 2023.
44. Elkington, J. (1997). Cannibals with Forks: The Triple Bottom Line of 21st Century Business. Capstone Publishing Ltd.
45. Elkington, J. (1997). Cannibals with forks: The triple bottom line of 21st century business. New Society Publishers.
46. Elkington, J. (2001). The Chrysalis Economy: How Citizen CEOs and Corporations Can Fuse Values and Value Creation. Capstone Publishing.
47. Elkington, J. (2008). The Power of Unreasonable People: How Social Entrepreneurs Create Markets That Change the World. Harvard Business Review Press.
48. Elkington, J. (2020). Green Swans: The Coming Boom in Regenerative Capitalism. Fast Company Press.
49. European Commission. (2020). Sustainable Development Goals. Retrieved from https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/european-green-deal/actions-being-taken-eu/sustainable-development-goals_en
50. Fleming, P., & Jones, M. T. (Eds.). (2013). The end of corporate social responsibility: Crisis and critique. Sage Publications.
51. Freeman, R. E., & Reed, D. L. (1983). "Stockholders and Stakeholders: A New Perspective on Corporate Governance." California Management Review, 25(3), 88-106.
52. Friedman, M. (1957). A Theory of the Consumption Function. Princeton University Press.
53. Friedman, M. (1962). Capitalism and Freedom. University of Chicago Press.
54. Friedman, M. (1963). A Monetary History of the United States, 1867-1960. Princeton University Press.
55. Friedman, M. (1968). The Role of Monetary Policy. American Economic Review, American Economic Association.
56. Gladwin, T.N., Kennelly, J.J. and Krause, T.S. (1995). Shifting paradigms for sustainable development: Implications for management theory and research. Academy of Management Review, 20(4), 874-907.
57. Gray, R., Kouhy, R. and Lavers, S. (1995). Corporate social and environmental reporting: A review of the literature and a longitudinal study of UK disclosure. Accounting, Auditing & Accountability Journal, 8(2), 47-77.
58. Jonker, J. (2005). Sustainable Entrepreneurship: Business Success through Sustainability. Edward Elgar Publishing.
59. Jonker, J. (2005). Sustainable entrepreneurship: Business success through sustainability. Greenleaf Publishing.
60. Jonker, J. (2010). New Business Models for the Knowledge Economy. Gower Publishing, Ltd.
61. Jonker, J. (2013). The End of Corporate Social Responsibility: Crisis and Critique. Sage Publications Ltd.
62. Kaplan, R. S., & Norton, D. P. (1992). "The Balanced Scorecard: Measures that drive performance." Harvard Business Review, 70(1), 71-79.
63. Kaplan, R. S., & Norton, D. P. (1996). "Using the Balanced Scorecard as a Strategic Management System." Harvard Business Review, 74(1), 75-85.
64. Knudsen, J. S., & Moon, J. (2013a). "Corporate Social Responsibility: A Multi-Theoretical and Cross-Disciplinary Perspective." Business Ethics Quarterly, 23(1), 155-156.
65. Knudsen, J. S., & Moon, J. (2013b). "Corporate Social Responsibility: A Multi-Theoretical and Cross-Disciplinary Perspective." In M. Painter-Morland & P. Werhane (Eds.), Leadership, Gender, and Organization (pp. 131-154). Springer.
66. Knudsen, J. S., & Moon, J. (2013c). "Corporate Social Responsibility: A Multi-Theoretical and Cross-Disciplinary Perspective." In J. O'Riordan & J. Stoll-Kleemann (Eds.), Sustainability Indicators (pp. 73-94). Routledge.
67. Porter, M. E., & Kramer, M. R. (2011). Creating shared value. Harvard Business Review, 89(1/2), 62-77.
68. Predlog predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o potrebni skrbnosti pri trajnostnem razvoju podjetij in spremembi Direktive (EU) 2017/1132 (21. aprila 2021). https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:52021PC0192. Pridobljeno april 2023.
69. Primec, A. (2023). Korporativna družbena odgovornost v pravu EU in ZGD-1. Nebra, Ljubljana.
70. Ramaswamy, V. (2021). Woke, Inc.: Inside Corporate America's Social Justice Scam. Center Street.
71. Roy, A. (1997). The God of Small Things. Random House.
72. Roy, A. (2001). The Algebra of Infinite Justice. Penguin Books.
73. Roy, A. (2004). An Ordinary Person's Guide to Empire. South End Press.
74. Roy, A. (2017). The Ministry of Utmost Happiness. Knopf.
75. Sachs, J. (2005). The End of Poverty: Economic Possibilities for Our Time. Penguin Books.
76. Sachs, J. (2005). The end of poverty: Economic possibilities for our time. Penguin Press.
77. Sachs, J. (2008a). Common Wealth: Economics for a Crowded Planet. Penguin Books.
78. Sachs, J. (2008 b). Common wealth: Economics for a crowded planet. Penguin Press.
79. Sachs, J. (2015a). The Age of Sustainable Development. Columbia University Press.
80. Sachs, J. D. (2015b). The age of sustainable development. Columbia University Press.
81. Schneidewind, U. (2014). The Great Transformation: An Introduction to the Art of Social Change. London: Routledge.
82. Schneidewind, U. (2014a). Divestment, Innovation, and Climate Protection: An Integrated Perspective on the Governance of Carbon Lock-In. Journal of Cleaner Production, 63, 42-48.
83. Schneidewind, U. (2014b). Carbon Lock-In and the Role of Governance in the Transformation of Energy Systems. Journal of Cleaner Production, 80, 203-211.
84. Schneidewind, U. (2014c). Transformative Innovation and the Challenge of System Integration. GAIA-Ecological Perspectives for Science and Society, 23(1), 29-34.
85. Sen, A. (1981). Poverty and Famines: An Essay on Entitlement and Deprivation. Clarendon Press.
86. Sen, A. (1999). Development as Freedom. Oxford University Press.
87. Sen, A. (2009). The Idea of Justice. Harvard University Press.
88. Sen, A. K. (1970). Collective Choice and Social Welfare. Holden-Day.
89. United Nations. (2015). Sustainable Development Goals. Available at: https://www.un.org/sustainabledevelopment/sustainable-development-goals/
90. World Commission on Environment and Development. (1987). Our Common Future. Oxford: Oxford University Press.
91. Yunus, M. (1999). Banker to the poor: Micro-lending and the battle against world poverty. PublicAffairs.
92. Več o avtorju: Branko Mayr, doktor poslovno organizacijskih znanosti, certificiran revizor, certificiran ocenjevalec vrednosti, certificiran poslovodni računovodja, certificiran preiskovalec prevar, sodni izvedenec, docent na Visoki šoli za računovodstvo in finance

[1] EFRAG: https://www.efrag.org/lab3?AspxAutoDetectCookieSupport=1#subtitle5