TFL Vsebine / TFLGlasnik

Skladno s 7. točko Okvira v SRS 2016 organizacija v računovodskih izkazih pripozna posledice odbitnih začasnih razlik, ki bodo povrnjene v prihodnjih obdobjih, ter s tem v zvezi odložene terjatve za davek, med drugim tudi za prenos neizrabljenih davčnih izgub v naslednja obdobja in prenos neizrabljenih davčnih dobropisov v naslednja obdobja.

Odložene terjatve za davek pripozna za vse odbitne začasne razlike, če je verjetno, da se bo pojavil razpoložljiv obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne razlike.

Verjetno je, da bo na razpolago obdavčljivi dobiček, če ima organizacija dovolj obdavčljivih začasnih razlik, za katere pričakuje, da se bodo odpravile v istem obdobju kot pričakovana odprava odbitnih začasnih razlik.

Odloženo terjatev za davek organizacija pripozna tudi za prenos neizrabljenih davčnih izgub in neizrabljenih davčnih dobropisov v naslednje obdobje, vendar le, če je verjetno, da bo v prihodnje na razpolago obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti neizrabljene davčne izgube in neizrabljene davčne dobropise.

Neizrabljeni davčni dobropisi so npr. neizkoriščene davčne olajšave, katere organizacija po zakonu lahko prenaša v naslednja davčna obdobja za zniževanje davčne osnove, pa tudi še neizrabljeni odbitki tujega davka.

Sodila za pripoznavanje odloženih terjatev za davek, ki izhajajo iz prenosa neizrabljenih davčnih izgub in davčnih dobropisov v naslednje obdobje, so načeloma ista kot sodila za pripoznavanje odloženih terjatev za davek, ki nastajajo iz odbitnih začasnih razlik, vendar je obstoj neizrabljenih davčnih izgub močan dokaz, da prihodnjega obdavčljivega dobička, v breme katerega bi organizacija lahko izrabila pretekle neizkoriščene davčne izgube in neizkoriščene davčne dobropise, morda ne bo na razpolago.

Zato organizacija, ki je imela v preteklem davčnem obdobju oziroma davčnih obdobjih davčno izgubo, pripozna odloženo terjatev za davek, ki se pojavi iz neizrabljenih davčnih izgub ali davčnih dobropisov, le toliko, kolikor ji zadostujejo obdavčljive začasne razlike, ali če obstajajo prepričljivi dokazi, da bo na razpolago dovolj obdavčljivega dobička za kritje neizrabljenih davčnih izgub ali neizrabljenih davčnih dobropisov. V takšnih okoliščinah se zahteva razkritje zneska odložene terjatve za davek in narave dokaza, ki podpira takšno pripoznanje.

Pri ocenjevanju verjetnosti, da bo na razpolago obdavčljivi dobiček za kritje neizrabljenih davčnih izgub ali neizrabljenih davčnih dobropisov, po 7. točki Okvira v SRS 2016 upošteva organizacija tale sodila:

a) ali ima dovolj obdavčljivih začasnih razlik;

b) ali je verjetno, da bo imela obdavčljive dobičke, preden zapadejo neizrabljene davčne izgube ali neizrabljeni davčni dobropisi;

c) ali neizrabljene davčne izgube izhajajo iz ugotovljivih razlogov, za katere je malo verjetno, da se bodo ponovili.

Če ni verjetno, da bo na razpolago obdavčljivi dobiček, ki bo omogočal pokritje neizrabljenih davčnih izgub ali neizrabljenih davčnih dobropisov, se odložena terjatev za davek ne pripozna.

Na podlagi predstavljenega izhodišča je bila sprejeta naslednja strokovna razlaga.

Celoten članek je dostopen za naročnike!