TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi dolžnikov se ugodi in se sklep:

- v izpodbijanih I. in II. točki izreka spremeni tako, da se ugovoru dolžnikov v celoti ugodi, sklep o izvršbi z dne 14. 5. 2019 se razveljavi, razveljavijo se opravljena izvršilna dejanja in se predlog za izvršbo zavrne,

- v izpodbijani III. točki izreka pa spremeni tako, da se stroški, ki jih je upnica dolžna nerazdelno povrniti dolžnikoma, zvišajo za 21,50 EUR (na 204,33 EUR).

Upnica je dolžna dolžnikoma v roku 15 dni nerazdelno povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 274,33 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo dalje do plačila.

II. Pritožba upnice se zavrne in se sklep v izpodbijani III. točki izreka (glede upničine obveznosti povrnitve 204,33 EUR ugovornih stroškov) potrdi.

Upnica sama krije svoje pritožbene stroške, dolžnika pa sama krijeta svoje stroške odgovora na upničino pritožbo.

Upnikova neaktivnost v ugovornem postopku (v smislu opustitve podaje odgovora na ugovor) ima za posledico domnevo resničnosti v ugovoru uveljavljanih dejstev.

Pogodbeno dogovorjena varščina v obliki zadržanih denarnih sredstev predstavlja varstvo za upnika, saj se ob morebitni kršitvi pogodbenih obveznosti poplača iz zneska, ki ga ima pri sebi. Ob prenehanju glavne obveznosti v primeru, ko ne pride do kršitve pogodbene obveznosti, pravna podlaga za zadrževanje varščine odpade. Ravno to sta zatrjevala dolžnika, torej da upnica ni imela podlage za zadržanje varščine in da sta zato svojo obveznost iz naslova neplačanih najemnin ob zaključku najemne pogodbe pobotala s svojo terjatvijo do upnice iz naslova plačane varščine. Takega pobota noben predpis ne preprečuje ali omejuje, prav tako tak pobot ni v nasprotju z namenom vplačila varščine in je materialnopravno napačen zaključek, da najemnina iz varščine ne more biti poplačana.

Glede na to, da je po neprerekanih navedbah dolžnikov plačevanje stroškov med strankama potekalo glede na dejansko porabo (kar izvršilni naslov tudi omogoča), glede na to, da upnica v predlogu za izvršbo izterjevanih stroškov po višini ni konkretizirala, ter ob upoštevanju neprerekanih trditev dolžnikov, da obračunov za vtoževana meseca nista prejela, je napačno stališče sodišča o prevalitvi trditvenega in dokaznega bremena o stroških, ki so nižji od tistih iz izvršilnega naslova, na dolžnika. Na upnici je primarno breme, da izkaže višino stroškov, ob neseznanjenosti dolžnikov z obračunom pa je prestroga zahteva, da bi morala dolžnika natančno konkretizirati, koliko so znašali stroški, in da bi morala tudi pojasniti, na katerih dokazilih ali izračunih utemeljujeta svoj obračun stroškov. Bistveno je tudi, da upnica ocene višine stroškov ni prerekala.