TFL Vsebine / Revija SIR*IUS

Editorial

Pravijo, da je letos izjemno volilno leto. Pa še res je! Tudi jaz sem moral kar nekaj nedelj načrtovati tako, da sem lahko odšel na volišče in oddal svoj glas kot nekdo, ki volitve razume in jih šteje za najvišjo stopnjo demokracije. Pa vendar, tudi če niso ali ne bodo zmagali ali zmagale kandidati in kandidatke, ki sem jih obkrožil, bom spoštoval voljo večine. Ko to pišem, se že ve, da imamo predsednico, ne vem še, kdo bo moj župan (v moji občini ni kandidatk za županjo) in kakšni bodo izidi referendumov. Tudi če moj obkroženi kandidat ali kandidatka ni oziroma ne bo izvoljen ali izvoljena, bom zmagovalca volitev vedno priznal in priznaval kot zmagovalca z vsemi pooblastili. Zakaj sem to zapisal? Preprosto zato, ker se tudi v medijih večkrat sliši, češ če ne zmaga »moj« kandidat ali kandidatka, je nekaj narobe, zato ni treba spoštovati volje večine. Jasno in glasno se ne strinjam in prepričan sem, da je treba zato, ker seveda živimo v družbi, svoje osebne, večkrat tudi egoistične poglede prilagoditi, včasih od njih odstopiti in uskladiti z večinskimi. Smo sicer homo sapiens, pa vendar živimo v družbi, v polisih in le kot skupina oziroma družba lahko uspemo in napredujemo; svoj ego je treba zamenjati za nesebičnost in človekoljubnost. Vem, da je včasih za nekatere to težko, pa vendar moramo vsaj poskusiti in se potruditi.