TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi v celoti, pritožbi tožene stranke pa delno in se izpodbijana sodba razveljavi:

- v I. točki izreka v celoti,

- v II. točki izreka v celoti, razen glede prestavljanja električnega pastirja, in

- v III. točki izreka v celoti

ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem delu (v II. točki izreka glede prestavljanja električnega pastirja) se pritožba tožeče stranke zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Služnostni upravičenec zgolj na podlagi dejstva, da obstoji služnost ali nujna pot, še nima pravice izvajati del za izgradnjo oziroma realizacijo služnostne poti, in mora v zvezi s tem biti tudi služnostnemu zavezancu dana možnost izjave. Če je služnostna pot določena, vendar zaradi stanja v naravi ni primerna za uporabo in jo je torej šele treba usposobiti (zgraditi), ima služnostni upravičenec na voljo dve pravni možnosti: Lahko že v sklepu o ustanovitvi nujne poti izposluje odločitev o lastnikovi obveznosti dopustiti vzpostavitev poti: taka odločitev mora vsebovati konkretno opredeljeno stanje v naravi in konkretno opredeljene posege za vzpostavitev poti. Druga možnost je tožba zoper lastnika zemljišča z zahtevkom za dopustitev (konkretiziranih) dejanj vzpostavitve poti.

Sklep o ustanovitvi nujne poti daje tožencu pravni naslov le za uporabo nujne poti, ne pa za kakršnakoli dela, ki bi bistveno spreminjala obstoječe stanje v naravi (na primer utrjevanje, tlakovanje, asfaltiranje, izgradnja škarp ipd.). Tudi temeljno pravno načelo izključnosti lastninske pravice veleva, da je za poseg v tujo lastnino potreben pravni naslov. Toženec takega naslova zaenkrat še nima. Zato je zmoten pravni zaključek sodišča prve stopnje, da ima toženec v sklepu o ustanovitvi nujne poti pravno podlago za pripravljalna dela za izgradnjo nujne poti (vrtanje zaradi geosondaž, kar je bilo potrebno za pripravo gradbenih elaboratov in druge dokumentacije). Kot že rečeno, navedeni sklep take pravice tožencu ne daje.

Lastnik na svojih nepremičninah praviloma ni dolžan trpeti nobenih posegov brez ustreznega pravnega naslova, vendar pa to ne pomeni, da ima lastnik pravico do sodnega varstva pred abstraktno, zgolj hipotetično grozečimi posegi; pravno varstvo z negatorno tožbo ima le glede takšnih (in bistveno podobnih) posegov, kot jih je motilec dejansko storil. Ker ni jasno, ali je sploh šlo za kakšna gradbena dela (razen dveh geodetskih sondažnih vrtin in s tem povezanega manjšega odkopavanja ruše, česar ni mogoče opredeliti kot »gradbena dela«) in ker ni jasno, kakšne »druge stvari« (razen »orodja,« kar je po oceni pritožbenega sodišča zadosti določno in določljivo) naj bi toženec oziroma njegovi ljudje odlagali, bi bilo – tudi ob upoštevanju že izpostavljenega dejstva, da gre za visoko konfliktno razmerje – treba tudi te nejasnosti odpraviti z materialnim procesnim vodstvom (ki je vsebovano že v teh razlogih sodišča druge stopnje).

Služnostni upravičenec ima pravico opravljati vzdrževalna dela, ki v ničemer ne spreminjajo substance služnostne poti, kar vključuje tudi košnjo trave. Zato bi moralo sodišče prve stopnje glede na to, da je bilo med strankama sporno, ali so se košnje izvajale zgolj na trasi služnostne poti ali še kje drugje, dejansko stanje ustrezno raziskati; toženec je v zvezi s tem predlagal zaslišanje strank in priče – svojega najemnika, ki naj bi sporno travo kosil. Sodišče prve stopnje je navedbe toženca, kaj se je pogovarjal s tožnikoma in o potrebnem kompromisu, obravnavalo preveč izolirano, pri tem pa je premajhno težo poklonilo jasnemu ugovoru, da je toženec kosil zgolj po trasi služnostne poti; ker je to dejstvo sporno, kot je bilo že pojasnjeno, ga bo treba ugotoviti po ustrezno izvedenem dokaznem postopku.