TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Vprašanje, o tem ali mora organ po uradni dolžnosti ugotoviti potreben obseg razlastitve, se nanaša na ugotovitveni postopek pred upravnim organom, torej na pravilnost upravnega postopka. Vprašanja pravilnosti upravnega postopka pa niso predmet revizijske presoje, saj se v revizijskem postopku ne presoja kršitev pravil upravnega postopka, temveč zgolj kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1, zato po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča revizije na podlagi takih vprašanj ni mogoče dovoliti.

Na vprašanje, ali mora biti za razlastitev skupne javne ceste izkazan javni interes Republike Slovenije, povzet v njene akte, pa odgovor daje že jasno besedilo 3. člena ZCes-1B.

Zelo hudo posledico, ki naj bi mu nastala, utemeljuje z dejanskim stanjem, ki ni del v postopku ugotovljenega dejanskega stanja. Vrhovno sodišče pa je v revizijskem postopku vezano na ugotovljeno dejansko stanje (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Zato uveljavljana zelo huda posledica, ki jo gradi na takem dejanskem stanju, ni niti verjetno izkazana.