4011. Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS)
Razglašam Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 13. decembra 2023.
Ljubljana, dne 21. decembra 2023
Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije
Z A K O N
O OBNOVI, RAZVOJU IN ZAGOTAVLJANJU FINANČNIH SREDSTEV (ZORZFS)
(1)
S tem zakonom se zaradi zagotavljanja obnove in razvoja na območjih, ki so jih prizadele poplave in zemeljski plazovi 4. avgusta 2023 in zemeljski plazovi, ki so se sprožili kot neposredna posledica vremenskih razmer 4. avgusta 2023 (v nadaljnjem besedilu: poplave in plazovi), določajo ukrepi za vzpostavitev mehanizmov za obnovo in razvoj ter spremljajoči preventivni protipoplavni in protiplazovni ukrepi ter zagotavljajo viri za njihovo izvedbo ter izvedbo ukrepov po Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 88/23; v nadaljnjem besedilu: ZOPNN-F) in Zakonu o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (Uradni list RS, št. 95/23 in 117/23; v nadaljnjem besedilu: ZIUOPZP).
(2)
Območja, ki so jih prizadele poplave in plazovi (v nadaljnjem besedilu: prizadeta območja), so v skladu s tem zakonom občine, ki so jih neposredno prizadele poplave in plazovi, v mestnih občinah pa krajevne, vaške ali četrtne skupnosti, ki so jih neposredno prizadele poplave in plazovi.
(3)
S tem zakonom se za namen iz prvega odstavka tega člena spreminjata naslednja zakona:
1.
Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US in 158/22),
2.
Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US, 87/22 – odl. US, 163/22 in 109/23 – odl. US).
(4)
S tem zakonom se za namen iz prvega odstavka tega člena odstopa od določb naslednjih zakonov:
1.
Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE in 95/23 – ZIUOPZP; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-3),
2.
Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21 in 105/22 – ZZNŠPP; v nadaljnjem besedilu: GZ-1),
3.
Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 107/09 – odl. US, 62/10, 98/11 – odl. US, 109/12, 10/17 – ZPP-E in 49/23; v nadaljnjem besedilu: ZUS-1),
4.
Zakona o katastru nepremičnin (Uradni list RS, št. 54/21; v nadaljnjem besedilu: ZKN),
5.
Zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/08; v nadaljnjem besedilu: ZDOIONUS),
6.
Zakona o dajatvah za motorna vozila (Uradni list RS, št. 54/17, 112/21 – ZIUPGT in 62/23 – ZIAG; v nadaljnjem besedilu: ZDajMV),
7.
Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 – ZDU-1O; v nadaljnjem besedilu: ZEKom-2),
8.
Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 – ZSDH-1A, 29/23 in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZCes-2),
9.
Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS, 28/23 in 88/23 – ZOPNN-F; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3),
10.
Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I, 60/17 in 72/19; v nadaljnjem besedilu: ZPVPJN),
11.
Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16, 21/18 – ZNOrg in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZVKD-1),
12.
Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 (Uradni list RS, št. 175/20; v nadaljnjem besedilu: ZZSISV26),
14.
Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 – ZFRO, 54/22 – ZUPŠ-1 in 76/23 – ZŠolPre-1B; v nadaljnjem besedilu: ZUPJS),
15.
Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 77/17, 33/19, 66/19 in 54/23 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZMVN-1),
16.
Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZKZ),
17.
Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 27/16; v nadaljnjem besedilu: ZKZ-E),
18.
Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 14/14 – uradno prečiščeno besedilo, 61/17 – GZ, 54/22 in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZRud-1),
19.
Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 30/18 in 54/21; v nadaljnjem besedilu: ZVZelP-1),
20.
Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21, 189/21 in 121/22 – ZUOKPOE; v nadaljnjem besedilu: ZSROVE),
21.
Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15, 82/15, 68/16, 69/17, 79/18, 66/19, 172/21 in 105/22 – ZZNŠPP; v nadaljnjem besedilu: ZDDPO-2),
22.
Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu (Uradni list RS, št. 21/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/16 – ZGGLRS, 55/17, 174/20 – ZIPRS2122 in 140/22 – ZSDH-1A; v nadaljnjem besedilu: ZSOS),
23.
Zakona o spodbujanju investicij (Uradni list RS, št. 13/18, 204/21, 29/22 in 65/23; v nadaljnjem besedilu: ZSInv),
24.
Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18, 79/18 in 78/23 – ZORR; v nadaljnjem besedilu: ZSPDSLS-1),
25.
Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 – ZFRO, 90/21, 18/23 – ZDU-1O in 77/23 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: SZ-1),
26.
Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, 18/23 – ZDU-1O in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZVO-2),
27.
Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15, 65/20, 35/23 – odl. US in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZV-1),
28.
Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20, 3/22 – ZDeb, 105/22 – ZZNŠPP in 18/23 – ZDU-1O; v nadaljnjem besedilu: ZON).
(5)
S tem zakonom se za namen iz prvega odstavka tega člena določajo ukrepi na področjih poroštvene sheme, povratnih in nepovratnih sredstev za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu, gradbenih investicij in urejanja prostora, cestne in železniške infrastrukture, urejanja vodotokov, odprave posledic poplav in plazov, davčne politike, politike socialne varnosti, izvzetja prejemkov iz izvršbe in stečajne mase, kmetijske in gozdarske politike, kulturne infrastrukture in dediščine, javnega naročanja, digitalne preobrazbe, izvajanja programov duševnega zdravja ter nudenja psihosocialne pomoči, koordinacijskih organizacijskih ukrepov in javne objave podatkov.
2. člen
(časovna veljavnost ukrepov)
Če s tem zakonom ni določeno drugače, ukrepi iz tretjega in četrtega dela tega zakona veljajo do 31. decembra 2028.
3. člen
(prednostna in hitra obravnava)
Zaradi izvedbe ukrepov po tem zakonu, katerih cilj je zagotovitev čim hitrejše obnove in razvoja prizadetih območij, se vsi postopki, ki so potrebni za zagotovitev teh ukrepov, izvajajo prednostno in hitro.
4. člen
(nadomestitveni objekt)
Nadomestitveni objekt je objekt, ki se zgradi na drugi lokaciji namesto obstoječega objekta, ki je s sklepom Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) iz 151.c člena ZIUOPZP ali 87. člena tega zakona predviden za odstranitev ali je za odstranitev določen v prostorskem izvedbenem aktu za izvedbo ukrepov zagotavljanja poplavne varnosti, pripravljenim v soglasju z Direkcijo Republike Slovenije za vode.
DRUGI DEL
SPREMEMBE ZAKONOV
V Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US in 158/22; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2) se 133. člen spremeni tako, da se glasi:
»133. člen
(oprostitev dohodnine od obresti, ki jih doseže rezident na denarne depozite pri bankah in hranilnicah ter obresti od vrednostnih papirjev)
Seštevek davčnih osnov od obresti, ki jih doseže rezident:
1.
na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, in
2.
od vrednostnih papirjev, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani v letih 2024, 2025 ali 2026 na podlagi zakona, ki ureja javne finance, ter v okviru ponudbe vrednostnega papirja javnosti ponujeni izključno fizičnim osebam,
se zmanjša za 1.000 eurov.«.
V 134. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Ne glede na drugi, tretji in peti odstavek tega člena se dohodnina od obresti, ki jih doseže rezident:
1.
na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, in
2.
od vrednostnih papirjev, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani v letih 2024, 2025 ali 2026 na podlagi zakona, ki ureja javne finance, ter v okviru ponudbe vrednostnega papirja javnosti ponujeni izključno fizičnim osebam,
izračuna in plača na letni ravni.«.
II. Zakon o davčnem postopku
V Zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US, 87/22 – odl. US, 163/22 in 109/23 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) se v 325. členu sedmi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(7) Ne glede na prvi do šesti in osmi odstavek tega člena dohodnino od obresti, ki jih doseže rezident:
1.
na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, ter pri bankah drugih držav članic EU, in
2.
od vrednostnih papirjev, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani v letih 2024, 2025 ali 2026 na podlagi zakona, ki ureja javne finance, ter v okviru ponudbe vrednostnega papirja javnosti ponujeni izključno fizičnim osebam,
ugotovi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca.«.
V 326. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Napovedi za odmero dohodnine iz sedmega odstavka 325. člena tega zakona ni dolžan vložiti davčni zavezanec rezident, katerega skupni znesek obresti:
1.
na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, ter pri bankah drugih držav članic EU, in
2.
od vrednostnih papirjev, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani v letih 2024, 2025 ali 2026 na podlagi zakona, ki ureja javne finance, ter v okviru ponudbe vrednostnega papirja javnosti ponujeni izključno fizičnim osebam,
dosežen v davčnem letu, ne presega zneska obresti, ki jih doseže rezident na denarne depozite pri bankah in hranilnicah ter obresti od vrednostnih papirjev, oproščenega dohodnine z zakonom, ki ureja dohodnino.«.
ODSTOP OD DOLOČB DOLOČENIH ZAKONOV
I. Zakon o urejanju prostora
9. člen
(nadomestna gradnja)
Ne glede na 21. točko prvega odstavka 3. člena ZUreP-3 se šteje, da je nadomestna gradnja tista gradnja, s katero se namesto objekta, ki je bil poškodovan ali uničen, zgradi nov objekt, ki od obstoječega objekta ne odstopa več kot 10 m glede na lego obstoječega objekta, katerega gabariti se ne povečajo za več kot 10 odstotkov v vsako smer in se njegova namembnost ne spremeni. Obstoječega objekta pred začetkom gradnje nadomestnega objekta ni treba odstraniti, mora pa se odstraniti pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja za nadomestno gradnjo.
10. člen
(OPPN s spremembo namenske rabe prostora za nadomestitvene objekte)
(1)
Ne glede na prvo alinejo prvega odstavka 130. člena ZUreP-3 lahko občina na prizadetem območju z OPPN v delu ali celotnem območju urejanja spremeni tudi namensko rabo prostora oziroma prostorske izvedbene pogoje brez predhodne spremembe OPN zaradi gradnje nadomestitvenih objektov in objektov, ki so s sklepom vlade iz 151.c člena ZIUOPZP ali 87. člena tega zakona predvideni za odstranitev, če je to v skladu s cilji prostorskega razvoja občine, pravnimi režimi in varstvenimi usmeritvami in gre za spremembo namenske rabe prostora na obstoječih stavbnih zemljiščih, ob upoštevanju dopustnih sprememb, določenih v 309. členu ZUreP-3.
(2)
Ne glede na tretji odstavek 128. člena ZUreP-3 za OPPN iz prejšnjega odstavka ni treba izvesti celovite presoje vplivov na okolje.
11. člen
(prepoved upravnega spora zoper prostorski izvedbeni akt)
Ne glede na prvi in tretji odstavek 61. člena ZUreP-3 v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije ni mogoče izpodbijati prostorskega izvedbenega akta, sprejetega zaradi odprave posledic poplav in plazov na prizadetih območjih, v delu:
-
določitve namenske rabe prostora,
-
določanja prostorskih izvedbenih pogojev, ki se nanašajo na namembnost posegov v prostor, njihovo lego, velikost in oblikovanje, ali na velikost gradbene parcele,
-
ki se nanaša na določitev zasnove in območja najustreznejše variante v uredbi o najustreznejši varianti.
12. člen
(lokacijska preveritev za načrtovanje sprememb stavbnih zemljišč in vodne infrastrukture)
(1)
Ne glede na prvi odstavek 134. člena ZUreP-3 lahko občina na prizadetem območju z lokacijsko preveritvijo načrtuje tudi:
-
manjšo širitev območja stavbnih zemljišč oziroma manjšo spremembo podrobnejše namenske rabe prostora in prostorske izvedbene pogoje zaradi gradnje posamičnih nadomestitvenih objektov in objektov, ki so s sklepom vlade iz 151.c člena ZIUOPZP ali 87. člena tega zakona predvideni za odstranitev (v nadaljnjem besedilu: sprememba stavbnih zemljišč), in
-
vodno infrastrukturo, namenjeno odpravi posledic poplav in plazov.
(2)
Občina lahko z lokacijsko preveritvijo iz prve alineje prejšnjega odstavka načrtuje spremembo stavbnih zemljišč, če so izpolnjeni naslednji pogoji, da:
-
manjša širitev območja stavbnih zemljišč ne presega 3000 m2 in se območje obstoječih stavbnih zemljišč poveča za največ 80 odstotkov svoje velikosti, ne glede na število izvedenih lokacijskih preveritev;
-
je manjša širitev območja stavbnih zemljišč neposredno fizično povezana z območjem stavbnih zemljišč v veljavnih občinskih prostorskih aktih in gre za funkcionalno zaokrožitev obstoječe pozidave. Za manjšo širitev območja stavbnih zemljišč se praviloma določi enaka namenska raba prostora, kot je določena za območja, ki se širi. Izjemoma se za manjšo širitev območja stavbnih zemljišč lahko določi tudi drugačna namenska raba prostora, pri čemer je treba upoštevati pogoje iz 309. člena ZUreP-3. Za izhodiščno namensko rabo prostora se šteje namenska raba prostora območja, ki se širi;
-
manjša sprememba podrobnejše namenske rabe prostora upošteva pogoje iz 309. člena ZUreP-3 in ne presega 3000 m2 obstoječih stavbnih zemljišč, ne glede na število izvedenih lokacijskih preveritev;
-
je na območju spremembe stavbnih zemljišč zagotovljena minimalna komunalna oskrba oziroma je izvedbo minimalne komunalne oskrbe mogoče realizirati na ekonomsko racionalen način;
-
sprememba stavbnih zemljišč bistveno ne posega v varstvena, zavarovana, ogrožena in druga območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim ali pravna omejitev, razen v primerih, ko načrtovani posegi niso v nasprotju s temi režimi ali pravnimi omejitvami;
-
načrtovane ureditve niso poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ali poseg v okolje, za katerega je treba izvesti predhodni postopek, in
-
sprememba stavbnih zemljišč ni v nasprotju s strateškimi usmeritvami občine.
(3)
Ne glede na 5. točko drugega odstavka 53. člena ZUreP-3 lahko občina z lokacijsko preveritvijo iz druge alineje prvega odstavka tega člena načrtuje vodno infrastrukturo, namenjeno odpravi posledic poplav in plazov, če ne gre za poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ali poseg v okolje, za katerega je treba izvesti predhodni postopek, in so izpolnjeni naslednji pogoji, da:
-
gre za obnovo in nadgradnjo obstoječe vodne infrastrukture,
-
gre za novogradnjo vodne infrastrukture, s katero se funkcionalno povezujejo obstoječi objekti, naprave ali ureditve vodne infrastrukture.
13. člen
(postopek lokacijske preveritve za načrtovanje sprememb stavbnih zemljišč)
(1)
Ne glede na 138. člen ZUreP-3 se na prizadetem območju postopek lokacijske preveritve iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena vodi v skladu s tem členom.
(2)
Postopek lokacijske preveritve se začne na pobudo vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih (v nadaljnjem besedilu: vladna služba za obnovo) ali občine. Občina pripravi izhodišča za lokacijsko preveritev, v katerih na podlagi ciljev prostorskega razvoja občine, stanja v prostoru in pravnih režimov, stanja komunalne opreme ter gospodarske in družbene infrastrukture opredeli mogoče lokacije nadomestitvenih gradenj in potrebne komunalne opreme. Vladna služba za obnovo zagotovi dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: dokumentacija) in elaborat lokacijske preveritve (v nadaljnjem besedilu: elaborat), ki ga izdela oseba, ki izpolnjuje pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca v skladu s predpisi, ki urejajo arhitekturno in inženirsko dejavnost.
(3)
V elaboratu se utemelji izpolnjevanje pogojev iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena, načrtujejo prostorske ureditve, namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji. Občinski urbanist preveri skladnost elaborata s tem zakonom in izhodišči, pripravljenimi v skladu s prejšnjim odstavkom, v 15 dneh od prejema elaborata.
(4)
Občina v sodelovanju z vladno službo za obnovo skliče lokacijsko obravnavo z nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci praviloma na mestu spremembe stavbnih zemljišč ter jim pošlje elaborat in dokumentacijo najmanj 15 dni pred datumom lokacijske obravnave. Nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci v roku iz prejšnjega stavka predložijo zahtevo za dopolnitev elaborata ali dokumentacije, spremembo ali dopolnitev načrtovanih rešitev ali predložijo mnenje, da k načrtovanim rešitvam nimajo pripomb. Nosilcu urejanja prostora ali mnenjedajalcu, ki je predložil mnenje brez pripomb, se ni treba udeležiti lokacijske obravnave.
(5)
Vladna služba za obnovo pripravi zapisnik lokacijske obravnave in ga pošlje vsem nosilcem urejanja prostor in mnenjedajalcem. Ti v sedmih dneh potrdijo zapisnik lokacijske obravnave oziroma predložijo pripombe k zapisniku. Če v roku iz prejšnjega stavka pripombe niso predložene, se šteje, da se z zapisnikom strinjajo, razen v primeru pripomb, ki se nanašajo na varovanje območij Natura 2000.
(6)
Usklajen zapisnik potrdijo občina, izdelovalec elaborata, vladna služba za obnovo in odgovorni projektant dokumentacije. Usklajen in potrjen zapisnik lokacijske obravnave šteje kot pridobljena mnenja vseh nosilcev urejanja prostora k elaboratu. Usklajen in potrjen zapisnik lokacijske obravnave nadomešča mnenja iz 2. točke prvega odstavka 46. člena GZ-1 in se ne glede na 2. točko prvega odstavka 54. člena GZ-1 šteje, da so k nameravani gradnji pridobljena ustrezna mnenja in je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj, v skladu s četrtim odstavkom 43. člena GZ-1.
(7)
Pred obravnavo na občinskem svetu se elaborat in dokumentacija javno razgrneta za 15 dni na spletni strani občine, javnost pa ima v tem času možnost predložitve predlogov in pripomb. O javni objavi se pisno obvestijo lastniki zadevnih zemljišč in lastniki sosednjih zemljišč.
(8)
Občinski urbanist pripravi gradivo za obravnavo na občinskem svetu, ki vključuje tudi stališče do pripomb in predlogov javnosti ter usklajen in potrjen zapisnik lokacijske obravnave.
(9)
Sklep o lokacijski preveritvi vsebuje navedbo zemljišča, na katero se nanaša lokacijska preveritev, in grafični prikaz območja širitve stavbnih zemljišč ali prikaz območja spremembe podrobnejše namenske rabe prostora z določitvijo nove podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev vključno z izvedbeno regulacijo prostora na območju objektov za odstranitev za tiste objekte, za katere se določa nadomestitev s to lokacijsko preveritvijo.
(10)
Občina sprejme sklep o lokacijski preveritvi in ga objavi v uradnem glasilu. Elaborat se objavi na spletni strani občine in v prostorskem informacijskem sistemu.
14. člen
(postopek lokacijske preveritve za načrtovanje vodne infrastrukture)
(1)
Ne glede na 138. člen ZUreP-3 se na prizadetem območju postopek lokacijske preveritve iz druge alineje prvega odstavka 9. člena tega zakona vodi v skladu s tem členom.
(2)
Postopek lokacijske preveritve se začne na pobudo Direkcije Republike Slovenije za vode, ki zagotovi tudi dokumentacijo in elaborat, ki ga izdela oseba, ki izpolnjuje pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca v skladu s predpisi, ki urejajo arhitekturno in inženirsko dejavnost.
(3)
V elaboratu se utemelji izpolnjevanje pogojev iz druge alineje prvega odstavka 9. člena tega zakona, načrtujejo prostorske ureditve, namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji. Občinski urbanist preveri skladnost elaborata s tem zakonom v 15 dneh od prejema elaborata.
(4)
Občina v sodelovanju z vladno službo za obnovo in Direkcijo Republike Slovenije za vode skliče lokacijsko obravnavo z nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci praviloma na mestu vodne infrastrukture ter jim pošlje elaborat in dokumentacijo najmanj 15 dni pred datumom lokacijske obravnave. Nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci v roku iz prejšnjega stavka predložijo zahtevo za dopolnitev elaborata ali dokumentacije, spremembo ali dopolnitev načrtovanih rešitev ali predložijo mnenje, da k načrtovanim rešitvam nimajo pripomb. Nosilcu urejanja prostora ali mnenjedajalcu, ki je predložil mnenje brez pripomb, se ni treba udeležiti lokacijske obravnave.
(5)
Vladna služba za obnovo pripravi zapisnik lokacijske obravnave in ga pošlje vsem nosilcem urejanja prostora in mnenjedajalcem. Ti v sedmih dneh potrdijo zapisnik lokacijske obravnave oziroma predložijo pripombe k zapisniku. Če v roku iz prejšnjega stavka pripombe niso predložene, se šteje, da se z zapisnikom strinjajo, razen v primeru pripomb, ki se nanašajo na varovanje območij Natura 2000.
(6)
Usklajen zapisnik potrdijo občina, izdelovalec elaborata, Direkcija Republike Slovenije za vode, vladna služba za obnovo in odgovorni projektant dokumentacije. Usklajen in potrjen zapisnik lokacijske obravnave šteje kot pridobljena mnenja vseh nosilcev urejanja prostora k elaboratu. Usklajen in potrjen zapisnik lokacijske obravnave nadomešča mnenja iz 2. točke prve alineje 46. člena GZ-1 in se ne glede na 2. točko prvega odstavka 54. člena GZ-1 šteje, da so k nameravani gradnji pridobljena ustrezna mnenja in je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj, v skladu s četrtim odstavkom 43. člena GZ-1.
(7)
Pred obravnavo na občinskem svetu se elaborat in dokumentacija javno razgrneta za 15 dni na spletni strani občine, javnost pa ima v tem času možnost predložitve predlogov in pripomb. O javni objavi se pisno obvestijo lastniki zadevnih zemljišč in lastniki sosednjih zemljišč.
(8)
Občinski urbanist pripravi gradivo za obravnavo na občinskem svetu, ki vključuje tudi stališče do pripomb in predlogov javnosti in usklajen in potrjen zapisnik lokacijske obravnave.
(9)
Sklep o lokacijski preveritvi vsebuje navedbo zemljišča, na katero se nanaša lokacijska preveritev, grafični prikaz območja vodne infrastrukture z določitvijo namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev.
(10)
Občina sprejme sklep o lokacijski preveritvi in ga objavi v uradnem glasilu. Elaborat se objavi na spletni strani občine in v prostorskem informacijskem sistemu.
15. člen
(določitev nadomestila lokacijske preveritve za načrtovanje sprememb stavbnih zemljišč in vodne infrastrukture)
Ne glede na 139. člen ZUreP-3 za izvedbo lokacijske preveritve iz 12. člena tega zakona občina ne določi nadomestila stroškov lokacijske preveritve.
16. člen
(posledice lokacijske preveritve za načrtovanje sprememb stavbnih zemljišč in vodne infrastrukture)
(1)
Občina vključi sklep o lokacijski preveritvi, sprejet za namen iz prve alineje prvega odstavka 12. člena tega zakona, v OPN v skladu s prvim odstavkom 125. člena ZUreP-3 ali ob spremembah in dopolnitvah OPN po 31. decembru 2028, če je bila pred tem vložena vsaj ena popolna vloga za izdajo gradbenega dovoljenja. Sklep o lokacijski preveritvi preneha veljati 31. decembra 2028, če do takrat ni bila vložena nobena popolna vloga za izdajo gradbenega dovoljenja.
(2)
Sklep o lokacijski preveritvi, sprejet za namen iz druge alineje prvega odstavka 12. člena tega zakona, se vključi v OPN v skladu s prvim odstavkom 125. člena ZUreP-3 ali ob naslednjih spremembah in dopolnitvah OPN.
17. člen
(priprava OPPN za odpravo posledic poplav in plazov)
(1)
Ne glede na osmi odstavek 131.a člena ZUreP-3 se lahko sklep o pripravi OPPN za obnovo, ki je potreben zaradi načrtovanja prostorskih ureditev na prizadetem območju, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije tudi po izteku šestmesečnega roka od te nesreče, če se pri nadaljnjem razvoju območja zaradi geoloških, hidroloških, geomehanskih, infrastrukturnih, gospodarskih, urbanističnih, funkcionalnih, prostorskih ali okoljskih razmer to izkaže kot potrebno, vendar najpozneje do 4. avgusta 2026.
(2)
Če se z OPPN za obnovo načrtujejo območja iz tretjega odstavka 64. člena ZUreP-3, se lahko ne glede na tretji odstavek 64. člena ZUreP-3 urbanistične, arhitekturne in krajinske rešitve pridobijo tudi z alternativnimi oblikami natečaja.
(3)
Ne glede na drugi stavek drugega odstavka 131.a člena ZUreP-3 se za območje, za katerega se sprejme OPPN za obnovo, šteje območje, na katerem se načrtujejo prostorske ureditve, potrebne zaradi obnove na območjih poplav in plazov.
(4)
Nosilci urejanja prostora podajo mnenja k OPPN za obnovo v 30 dneh od prejema vloge. Če mnenja v tem času ne izdajo, se šteje, da nimajo pripomb k prostorskemu aktu, razen mnenj, ki se nanašajo na presojo sprejemljivosti vplivov na območju Natura 2000.
(5)
Sočasno s pripravo in sprejetjem OPPN za obnovo občina pripravi spremembe in dopolnitve OPN in jih sprejme v skladu s tretjim odstavkom 125. člena ZUreP-3.
18. člen
(program opremljanja na zemljiščih za nadomestitvene objekte)
(1)
Ne glede na 163. člen ZUreP-3 se zaradi poplav in plazov program opremljanja ne izdela, če se gradnja komunalne opreme za opremljanje zemljišč za nadomestitvene objekte v celoti financira iz drugih virov v skladu z drugim odstavkom 166. člena ZUreP-3.
(2)
Program opremljanja se ne izdela, če se iz drugih virov v skladu z drugim odstavkom 166. člena ZUreP-3 financira samo del sredstev, potrebnih za opremljanje, če nova komunalna oprema služi samo za opremljanje zemljišč za nadomestitvene objekte.
(3)
V primeru iz prejšnjega odstavka se del sredstev, ki jih občina nameni za opremljanje zemljišč, namenjenih nadomestitvenim objektom, šteje za namensko plačilo lastnih sredstev občine za izvajanje ukrepov odprave posledic nesreč iz četrtega odstavka 17. člena Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05 – uradno prečiščeno besedilo, 90/07, 102/07, 40/12 – ZUJF, 17/14, 163/22, 18/23 – ZDU-1O, 88/23 in 95/23 – ZIUOPZP; v nadaljnjem besedilu: ZOPNN).
19. člen
(gradnja na neopremljenih in delno opremljenih zemljiščih)
(1)
Ne glede na tretji in četrti odstavek 157. člena ZUreP-3 je zaradi poplav in plazov dopustna gradnja nadomestitvenih objektov tudi na neopremljenih ali delno opremljenih stavbnih zemljiščih ali na zemljiščih, ki še niso opremljena z gospodarsko javno infrastrukturo, ki jo objekt potrebuje za svoje delovanje, če se hkrati z gradnjo objektov zagotavlja opremljanje zemljišč, čeprav za opremljanje še ni sprejet program opremljanja ali sklenjena pogodba o opremljanju.
(2)
Za dokazovanje minimalne komunalne oskrbe občina predloži izjavo, da se bo opremljanje izvajalo hkrati z gradnjo objektov.
20. člen
(oprostitev plačila komunalnega prispevka za nadomestno gradnjo in nadomestitvene objekte)
Ne glede na prvi odstavek 240. člena ZUreP-3 se v primeru nadomestne gradnje in gradnje nadomestitvenega objekta komunalni prispevek v obsegu nadomeščenega objekta za novo in obstoječo komunalno opremo ne plača.
21. člen
(javna korist in razlastitveni namen za objekte za odstranitev)
(1)
Za uresničitev namena iz 151.a člena ZIUOPZP se lahko lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičninah, na katerih so predvideni objekti za odstranitev, v javno korist iz 151.c člena ZIUOPZP odvzame po postopku in na način, določen z zakonom, ki ureja razlastitev nepremičnin in omejitev lastninske pravice, razen če ta zakon določa drugače.
(2)
Ne glede na 204. člen ZUreP-3 se za uresničitev namena iz 151.a člena ZIUOPZP šteje, da je javna korist za nepremičnine, na katerih so predvideni objekti za odstranitev, izkazana s sklepom vlade iz prvega odstavka 151.c člena ZIUOPZP.
22. člen
(nujni razlastitveni postopek za objekte za odstranitev)
(1)
Ne glede na 215. člen ZUreP-3 se razlastitveni postopki za nepremičnine, na katerih so predvideni objekti za odstranitev po sklepu vlade iz prvega odstavka 151.c člena ZIUOPZP, štejejo za nujne postopke, pritožba zoper odločbo o razlastitvi ne zadrži prenosa lastninske pravice. Država prevzame posest na razlaščeni nepremičnini v šestih mesecih od vročitve odločbe o razlastitvi razlastitvenemu zavezancu.
(2)
Država mora pri notarju položiti znesek v višini odškodnine za nepremičnino, kot izhaja iz ocenjevanja vrednosti nepremičnin in nadomestil za škodo, in varščino za morebitno škodo, povzročeno z nujnim razlastitvenim postopkom, v višini ene polovice ocenjene odškodnine. Varščina se vračuna v odškodnino za razlaščeno nepremičnino, če pa jo presega, se v preseženem delu vrne razlastitvenemu upravičencu. Upravni organ, pri katerem se vodi razlastitveni postopek, ne sme izdati odločbe o razlastitvi, preden mu s strani države ni predloženo dokazilo o položitvi odškodnine in varščine.
(3)
V notarskem zapisu ali zapisniku o prevzemu denarja v hrambo mora biti določen rok hrambe zneska iz prejšnjega odstavka do izpolnitve pogoja za izplačilo odškodnine. Kot pogoj za izplačilo razlastitvenemu zavezancu ali drugi upravičeni osebi mora biti določena predložitev sporazuma o odškodnini ali pravnomočne odločbe o razlastitvi in dokazilo, da razlastitveni zavezanec razlaščene nepremičnine nima več v posesti.
23. člen
(nadomestitveni objekt in nadomestna nepremičnina kot nadomestilo v naravi)
(1)
Če lastnik nepremičnine z objektom za odstranitev, ki je določen s sklepom vlade iz 151.c člena ZIUOPZP, zavrne ponudbo, s katero mu država ponudi nadomestilo v naravi in zavrne ponudbo za odkup, pripravljeno na podlagi ocenjene vrednosti nepremičnine ter ocenjenih nadomestil za škodo in drugih stroškov v skladu z določbami ZUreP-3, mu država lahko ponudi nadomestitveni objekt.
(2)
V pogodbi namesto razlastitve, v kateri se lastniku iz prejšnjega odstavka ponudi nadomestitveni objekt, se navede rok, do kdaj država zgradi nadomestitveni objekt in ga preda v last in posest. V pogodbi se določi tudi obveznost države, da lastniku in osebam, ki živijo skupaj z njim, do predaje nadomestitvenega objekta plačuje tržno najemnino za objekt, v katerega se začasno namestijo. Če lastnik in osebe, ki živijo skupaj z njim, odklonijo začasno namestitev, se to v pogodbi izrecno določi in določi, da v objektu za odstranitev iz prejšnjega odstavka bivajo na lastno odgovornost in v primeru nastanka škode nimajo odškodninskega zahtevka proti državi.
(3)
Če lastnik kot obliko odškodnine predlaga nadomestno nepremičnino pod pogoji iz 151.č člena ZIUOPZP, je država dolžna takšno ponudbo sprejeti.
(4)
Vrednost nepremičnin z objekti za odstranitev iz prvega odstavka 151.c člena ZIUOPZP se ugotavlja na datum 31. julij 2023.
24. člen
(prispevek za začasne nujne objekte)
Ne glede na prvi odstavek 244. člena ZUreP-3 se prispevek za začasne nujne objekte na prizadetih območjih, ki se postavijo zaradi obvladovanja razmer na prizadetih območjih, ne odmerja.
25. člen
(gradnja objektov zaradi odprave posledic poplav in plazov)
(1)
Gradnja objektov zaradi odprave posledic poplav in plazov je gradnja:
-
na prizadetih objektih;
-
nadomestitvenih objektov iz 4. člena tega zakona in z njimi povezana gradnja infrastrukture;
-
razvojnega in prednostnega cestnega infrastrukturnega projekta iz 73. člena tega zakona; in
-
razvojnih in prednostnih projektov vodne infrastrukture iz 74. člena tega zakona.
(2)
Prizadeti objekti so obstoječi objekti, ki so bili poškodovani v poplavah in plazovih in so zavedeni v evidenci naravnih nesreč, vpisanih v aplikacijo AJDA, ali Programu odprave posledic za državno infrastrukturo.
(3)
Na osrednjem spletnem mestu državne uprave Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje iz aplikacije AJDA objavi podatke o prizadetih objektih kot seznam, ki vsebuje podatke o parcelni številki, katastrski občini, vrsti objekta oziroma nepremičnine in centroid.
26. člen
(odstranitev objekta)
Ne glede na prvi odstavek 5. člena in tretjo alinejo prvega odstavka 6. člena GZ-1 za odstranitev objekta iz 151.a člena ZIUOPZP gradbenega dovoljenja ni treba pridobiti oziroma prijave začetka gradnje ni treba izvesti.
27. člen
(nujna rekonstrukcija)
Ne glede na tretji odstavek 5. člena GZ-1 se pri rekonstrukciji, ki je nujna za zmanjšanje ali odpravo posledic poplav in plazov in s katero se vzpostavi prejšnje stanje prizadetega objekta, lahko lega, gabariti in zunanjost objekta spremenijo v obsegu manjših dopustnih odstopanj iz 79. člena GZ-1, če se prijavi začetka gradnje priložita projektna dokumentacija za izvedbo gradnje in vodno soglasje, če je to predpisano, ter se dela začnejo najpozneje do 31. julija 2026.
28. člen
(rok za izdajo projektnih pogojev)
Ne glede na tretji odstavek 42. člena GZ-1 in druge predpise, ki določajo rok za izdajo projektnih in drugih pogojev, mnenjedajalec izda projektne pogoje za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja za gradnjo objektov zaradi odprave posledic poplav in plazov v 15 dneh od prejema zahteve za njihovo izdajo.
29. člen
(rok za pridobivanje mnenj v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja)
Ne glede na peti odstavek 43. člena GZ-1 mnenjedajalec predloži mnenje k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo objektov zaradi odprave posledic poplav in plazov v 30 dneh od prejema popolne zahteve za izdajo mnenja, ne glede na to, ali je v posebnem zakonu predpisan drugačen rok.
30. člen
(domneva izdanega mnenja)
Ne glede na prvi odstavek 47. člena GZ-1 se šteje, da je mnenje iz prvega odstavka 43. člena GZ-1 ali mnenje iz prvega odstavka 65. člena GZ-1 za gradnjo objektov zaradi odprave posledic poplav in plazov pridobljeno in je gradnja skladna s predpisi s področja mnenjedajalca, če mnenje ni bilo izdano v roku iz prejšnjega člena ali v roku iz prvega odstavka 65. člena GZ-1, razen mnenj, ki se nanašajo na presojo sprejemljivosti vplivov na območje Natura 2000.
31. člen
(pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja)
(1)
Ne glede na 2. točko prvega odstavka 54. člena GZ-1 se šteje, da je k nameravani gradnji mnenje pridobljeno tudi, če gre za primer iz prejšnjega člena.
(2)
Ne glede na 3. točko prvega odstavka 54. člena GZ-1 se za dokazovanje, da bo za novo zgrajene objekte zagotovljena minimalna komunalna oskrba, šteje tudi izjava občine iz drugega odstavka 19. člena tega zakona.
32. člen
(rok za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja)
Ne glede na drugi odstavek 70. člena GZ-1 je rok za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja za gradnjo razvojnega in prednostnega cestnega infrastrukturnega projekta iz 73. člena tega zakona tri mesece od vložitve popolne zahteve za njegovo izdajo.
33. člen
(rok za vložitev tožbe zoper integralno gradbeno dovoljenje)
Ne glede na četrti odstavek 71. člena GZ-1 je rok za vložitev tožbe zoper integralno gradbeno dovoljenje, izdano za gradnjo objektov zaradi odprave posledic poplav in plazov, ter zoper soglasja po drugih predpisih za gradnjo, za katero ni potrebno gradbeno dovoljenje, za stranskega udeleženca 15 dni od vročitve dovoljenja, za nevladne organizacije in za civilno iniciativo iz drugega odstavka 71. člena GZ-1 pa 15 dni od objave integralnega gradbenega dovoljenja v skladu z osmim odstavkom 70. člena GZ-1.
34. člen
(izredno podaljšanje veljavnosti gradbenih dovoljenj)
Ne glede na prvi odstavek 59. člena GZ-1 se veljavnost gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov na prizadetem območju in vseh objektov, ki se financirajo iz proračuna Republike Slovenije, ki bi jim veljavnost do 31. decembra 2025 prenehala, podaljša za dve leti.
35. člen
(dodatni pogoji za izdajo uporabnega dovoljenja za nadomestne gradnje in nadomestitvene objekte)
(1)
Ne glede na prvi odstavek 85. člena GZ-1 je pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja za objekt, ki se izvede kot nadomestna gradnja v skladu z 9. členom tega zakona, tudi odstranitev obstoječega objekta.
(2)
Ne glede na šesti odstavek 85. člena GZ-1 se uporabno dovoljenje za nadomestitvene objekte, ki se gradijo na zemljiščih, ki še niso opremljena, lahko izda, če je bila zgrajena in predana v uporabo predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, s katero se zagotavlja minimalna komunalna oprema posameznega nadomestitvenega objekta.
III. Zakon o upravnem sporu
36. člen
(rok za vložitev tožbe zoper gradbeno dovoljenje)
Ne glede na prvi odstavek 28. člena ZUS-1 je tožbo treba vložiti v 15 dneh od vročitve odločbe o gradbenem dovoljenju za gradnjo objektov zaradi odprave posledic poplav in plazov.
IV. Zakon o katastru nepremičnin
(1)
Ne glede na 76. člen ZKN se parcelacija parcel za sanacijo infrastrukture in vodotokov na prizadetih območjih izvede brez predhodnega postopka ureditve meje pred delitvijo parcel.
(2)
Če se na podlagi obstoječih podatkov arhiva katastrskih meritev oceni, da je treba izvesti lokacijsko izboljšavo grafičnih podatkov katastra nepremičnin, se na prizadetih območjih parcelacije po tem členu izvedejo po predhodno izvedenem postopku lokacijske izboljšave grafičnih podatkov katastra nepremičnin.
(3)
Upravni del postopka parcelacije iz prvega odstavka tega člena izvede Geodetska uprava Republike Slovenije po uradni dolžnosti, ko ji vladna služba za obnovo pošlje predlog za izvedbo parcelacije v skladu s tem členom. Ne glede na četrti odstavek 62. člena ZKN Geodetska uprava Republike Slovenije ne prekine postopka parcelacije po tem členu, če je predloženo dokazilo, da je začet sodni postopek za ureditev meje parcele.
(4)
Inženirski del postopka parcelacije iz prvega odstavka tega člena izvede geodetsko podjetje s seznanitvijo lastnikov o novem stanju parcel brez mejne obravnave na terenu in brez označitve mej parcel v naravi. Nenavzočnost vabljenih lastnikov ali njihovo nestrinjanje z izvršeno parcelacijo po tem členu ne zadrži postopka vpisa sprememb glede novonastalih parcel v kataster nepremičnin. Pritožba zoper odločbo o parcelaciji ne zadrži izvršitve te odločbe.
(5)
V postopku parcelacije po tem členu se pridobivajo in uporabljajo podatki, uporabljeni za izdelavo projektov sanacije cest in vodotokov, ali izdelani posnetki stanja po izvedeni sanaciji oziroma se podatki pridobivajo od vladne službe za obnovo.
38. člen
(kataster nepremičnin)
(1)
Ne glede na drugi odstavek 93. člena ZKN Geodetska uprava Republike Slovenije zagotovi izdelavo elaborata za vpis podatkov o nadomestni stavbi ali nadomestitveni stavbi, zgrajeni zaradi odprave posledic poplav in plazov, v kataster nepremičnin po uradni dolžnosti, izda odločbo in izvede vpis podatkov o teh stavbah v kataster nepremičnin po uradni dolžnosti.
(2)
Podatke o gradnji nadomestne stavbe ali nadomestitvene stavbe iz prejšnjega odstavka pridobi Geodetska uprava Republike Slovenije neposredno od subjektov, ki so investitorji nadomestne stavbe ali nadomestitvene stavbe, oziroma od vladne službe za obnovo.
V. Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb
39. člen
(določitev hišnih številk)
(1)
Ne glede na 27. člen ZDOIONUS nadomestnim stavbam ali nadomestitvenim stavbam, zgrajenim zaradi odprave posledic poplav in plazov, Geodetska uprava Republike Slovenije določi hišne številke po uradni dolžnosti.
(2)
V postopku določitve hišne številke v skladu s tem členom se za nadomestne stavbe in nadomestitvene stavbe ne preverja izpolnjevanje pogoja iz četrtega odstavka 81. člena GZ-1 za stavbo, ki je dokončana in ima s strani vladne službe za obnovo predloženo pozitivno strokovno mnenje k projektni dokumentaciji izvedenih del.
(3)
Po določitvi hišne številke v skladu s tem členom Geodetska uprava Republike Slovenije po uradni dolžnosti poskrbi za naročilo izdelave tablice s hišno številko, izdelava tablice s hišno številko pa se opravi na stroške Geodetske uprave Republike Slovenije.
VI. Zakon o dajatvah za motorna vozila
40. člen
(prenehanje obveznosti plačila dajatve za odjavljeno vozilo)
Ne glede na šesti in sedmi odstavek 16. člena ZDajMV obveznost plačila dajatve za odjavljeno vozilo preneha tudi, če zavezanec upravni enoti ali nosilcu javnega pooblastila predloži pisno izjavo, iz katere je razvidno, da je bilo vozilo odplavljeno ali zasuto v poplavah in plazovih ter ni bilo najdeno in predano v razgradnjo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Če je bil za tako vozilo v času od 4. avgusta 2023 do uveljavitve tega zakona izdan plačilni nalog za plačilo dajatve za odjavljeno vozilo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo na podlagi pisne izjave zavezanca plačilni nalog odpravi in postopek ustavi. Če je zavezanec dajatev za odjavljeno vozilo že plačal, mu Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo plačani znesek vrne v 30 dneh od prejema pisne zahteve s priloženim potrdilom o plačilu.
VII. Zakon o elektronskih komunikacijah
41. člen
(obveznost polaganja prazne kabelske kanalizacije)
Ne glede na osmi odstavek 12. člena ZEKom-2 morajo investitorji pri gradnji ali obnovi gospodarske javne infrastrukture na prizadetih območjih, ki se financira iz javnih sredstev, vanjo položiti dovolj zmogljivo prazno kabelsko kanalizacijo, tudi če iz podatkov iz evidence iz prvega odstavka 15. člena ZEKom-2 ne izhaja, da na območju gradnje take kabelske kanalizacije še ni. Tako zgrajena kabelska kanalizacija je pod enakimi pogoji na voljo vsem fizičnim ali pravnim osebam, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in pripadajočo infrastrukturo.
42. člen
(ustanovitev služnosti za gradnjo zelo visokozmogljivih javnih komunikacijskih omrežij)
(1)
Ne glede na tretji in sedmi odstavek 27. člena ZEKom-2 je na prizadetih območjih neodplačna tudi služnost pri gradnji zelo visokozmogljivih javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture na nepremičninah v lasti države ali samoupravne lokalne skupnosti, ki se ne financira iz javnih sredstev v skladu z 20. členom ZEKom-2, razen služnosti na vodnih in priobalnih zemljiščih v upravljanju ministrstva, pristojnega za vode, za katere se plačilo določi skladno z določbami zakona, ki ureja vode, in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(2)
Ukrep iz prejšnjega odstavka je državna pomoč, ki se lahko izvaja po pravilu de minimis v skladu s 133. členom tega zakona.
43. člen
(nepotrebnost soglasja za posege v varovalnem pasu javne ceste)
Ne glede na drugi in četrti odstavek 76. člena ter drugi in tretji odstavek 109. člena ZCes-2 soglasje upravljavca javne ceste ni potrebno v primerih gradnje na obstoječih objektih, ki so bili poškodovani ali uničeni zaradi poplav in plazov, če se z deli ne posega zunaj linije objekta proti cestnemu zemljišču oziroma se najbolj izpostavljena točka fasade proti cestnemu zemljišču ne spreminja.
44. člen
(podatki o stanju mostov na občinskih javnih cestah)
(1)
Ne glede na prvi odstavek 50. člena in prvi odstavek 115. člena ZCes-2 v primeru nesporočenih ali pomanjkljivih podatkov o stanju mostov na občinskih javnih cestah na prizadetih območjih s strani občine, podatke pridobi oziroma dopolni vladna služba za obnovo. Z namenom vnosa pridobljenih podatkov v evidenco o javnih cestah in evidence o občinskih cestah, se podatki posredujejo občini, na območju katere so bili zbrani, in Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo.
Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.