TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Pismen in po sodniku overjen sporazum o delitvi skupnega premoženja
zakoncev iz 1. odstavka 64. člena zakona o zakonski zvezi in
družinskih razmerjih, ne pomeni le sporazumno določitev deležev
zakoncev na skupnem premoženju in delitev tega premoženja, ampak tudi
soglasje zakoncev o obsegu premoženjske mase, ki je skupno
premoženje, torej o tem, kaj sploh spada v skupno premoženje.
Zato pozneje, po sporazumni razvezi zakonske zveze, ni mogoče v
pravdi ugotavljati, ali neko premoženje, ki je bilo sicer pridobljeno
v času trajanja zakonske zveze, ni pa bilo zajeto v sporazumni
delitvi skupnega premoženja zakoncev, čeprav sta razvezana zakonca ob
sklenitvi omenjenega sporazuma zanj vedela, spada v njeno skupno
premoženje.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem naj bi
se ugotovilo, da je določena stanovanjska hiša skupno premoženje
pravdnih strank in da je solastninski delež tožnice na tej hiši 1/2.
Odločitev je oprlo na pismeni in po sodniku overjeni sporazum o
delitvi skupnega premoženja zakoncev, ki sta ga pravdni stranki
sklenili po določbi 1. odstavka 64. člena Zakona o zakonski zvezi in
družinskih razmerjih (ZZZDR, Uradni list SRS, št. 15/76), ne da bi
vanj vnesli tudi sedaj sporno stanovanjsko hišo, čeprav sta zanjo
vedeli.
Pritožbo tožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje je
pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano
sodbo.
Revizijsko sodišče je revizijo tožeče stranke zavrnilo kot
neutemeljeno iz naslednjih razlogov:
Sporazum o delitvi skupnega premoženja zakoncev nujno implicite
vsebuje sporazum (skladnost volje obeh strank) o obsegu premoženjske
mase, ki je skupno premoženje, torej o tem, kaj sploh spada v skupno
premoženje. Določitev premoženjske mase, ki je skupno premoženje
strank, je prva faza v sporazumevanju strank o delitvi le-tega. Če
med strankama ni doseženo soglasje njune volje glede tega vprašanja,
odpadejo vse nadaljnje faze sporazumevanja, to je določitev deležev
zakoncev na skupnem premoženju in delitev tega premoženja.
Skupno premoženje zakoncev je praviloma enotni materialnopravni
pojem. Tako je tudi pritrditi stališču pritožbenega sodišča, da je
zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih s sporazumno razvezo,
pogojeno med drugim tudi s sporazumom o razdelitvi skupnega
premoženja (64. člen), hotel doseči ravno to, da se uredijo vsa
bistvena razmerja med zakoncema, tako tudi lastninskopravna razmerja,
saj v nasprotnem ni pogojev za sporazumno razvezo. Možnost le delnega
urejanja lastninskopravnih razmerij med zakoncema ob sporazumni
razvezi zakonske zveze in kasnejše ponovno urejanje le-teh, bi
pomenilo obid določbe 64. člena zgoraj omenjenega zakona.
Ob tem, ko iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je
tožnica ob sklepanju sporazuma o delitvi skupnega premoženja vedela
za obstoj sporne nepremičnine in da ji toženec solastninskega deleža
na njej ne priznava, kot to izhaja iz tožničine lastne izpovedbe,
kljub temu pa je predmetni sporazum (v katerem sporna nepremičnina
kot skupno premoženje ni zajeta) sklenila, jo le-ta veže, ko so bili
tudi vsi obličnostni zakonsko določeni pogoji za veljavno sklenitev
takega sporazuma izpolnjeni.
Glede na vse navedeno torej ni pritrditi očitku iz revizije, češ da
bi naj sodišči zmotno uporabili materialno pravo, s tem ko nista
upoštevali, da tožnica svojega, po zakonu samem pridobljenega deleža
na skupni nepremičnini, nikoli ni prenesla na toženca s kakšnim
pravnim poslom, sklenjenim v pismeni obliki in overjenim po sodniku.
Res je sicer, da premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času
trajanja zakonske zveze, postane njuno skupno premoženje na
originaren način (2. odstavek 51. člena ZZZDR). Vendar to velja vse
dotlej, dokler v ta zakonski režim stranki sami ne posežeta s
soglasno voljo, kot je to bilo v obravnavanem primeru, ko sporazumno,
ob delitvi skupnega premoženja, sedaj sporne nepremičnine, nista
šteli za njuno skupno premoženje. Pravna podlaga je volja zakoncev.