TFL Vsebine / TFLGlasnik

Priprava pravnih angleških besedil je izziv za vse pisce, še zlasti za tiste, ki jim angleščina ni materni jezik. Zgodovinsko gledano je pravno angleščino tvoril težko razumljiv jezik, poln žargona in tistega, kar je bilo zaničljivo poimenovano pravniški žargon. Gibanje za preprosto angleščino se je trudilo to popraviti, vendar je bila sprememba odnosa in dolgoletnih navad pravne stroke glede učinkovitega pisnega sporazumevanja z našimi ciljnimi skupinami zahtevna.

Angleščina je težka. Spletno iskanje o skoraj kateri koli temi bo bralca neizogibno usmerilo na sezname. Na primer deset najboljših hamburgerjev na Manhattnu ali najboljše restavracije s sušijem v Tokiu. Obstajajo tudi seznami t. i. najlažjih in najtežjih jezikov za učenje. Pravzaprav nekatere vlade objavljajo uradne lestvice teh jezikov. Inštitut za obrambni jezik (Defense Language Institute – DLI), ki je izobraževalna in raziskovalna ustanova ministrstva za obrambo Združenih držav Amerike, je vzpostavil štiri kategorije jezikov, razvrščenih glede na stopnjo zahtevnosti. Tisti v prvi kategoriji se menda najlažje učijo, tisti v četrti pa najtežje. Mnogi od teh seznamov uvrščajo španščino, francoščino, italijanščino in portugalščino med tako imenovane najlažje, medtem ko so arabščina, mandarinščina, kitajščina, japonščina in korejščina najtežji. [1]

Objektivno je res, da so nekateri jeziki težji od drugih. Na drugi strani pa je težava pri učenju določenega jezika, zlasti za nematerne govorce tega jezika, odvisna od množice dejavnikov, kot so prirojeni talent, motivacija, sposobnost rednega ustnega pogovora z drugimi v tem jeziku, razpoložljive učne vire in morda najpomembnejše, kako tesno je jezik, ki se ga uči, povezan z že naučenimi jeziki. [2] Marian na primer trdi, da je relativna preprostost ali težavnost učenja novega jezika odvisna od dejavnikov, kot je, ali imata jezik, ki ga že poznamo, in tisti, ki ga preučujete, skupen besednjak, slovnico in izgovorjavo.

Čeprav le malo seznamov uvršča angleščino med jezike, ki jih je težje obvladati, je nedvomno veliko vidikov jezika, ki predstavljajo izziv. Učenje osnovnega besedišča je verjetno najpomembnejši vidik učenja jezika. Izhodišče mora biti poznavanje pomena besed. Človek mora poznati tudi kritično število besed, da se lahko sporazumeva. Po Oxfordskem angleškem slovarju (Oxford English Dictionary) je v angleškem jeziku trenutno v uporabi približno 171.146 besed, skupaj s še 47.156 zastarelimi besedami. Stuart Webb, profesor uporabne lingvistike na Univerzi v Zahodnem Ontariu, je ugotovil, da domači govorci običajno poznajo približno 15.000 do 20.000 besednih družin ali lem v svojem prvem maternem jeziku. [3] Profesor Webb je ugotovil, da se ljudje, ki so študirali jezike, pogosto težko naučijo več kot 2.000 do 3.000 besed tudi po letih študija.

Nujno je, da so angleška pravna besedila napisana jasno, jedrnato, popolno in pravilno. [4]

Tako temeljito načrtovanje kot tudi vztrajno urejanje sta bistvena za drastično izboljšanje kakovosti angleškega pravnega pisanja. Eden od glavnih elementov načrtovanja je razumevanje potreb vaše ciljne skupine. Vaš primarni cilj mora biti posredovati svoje sporočilo občinstvu čim bolj jasno, jedrnato, popolno in pravilno. To je lahko zastrašujoča naloga pri pravnem pisanju, saj je tema pogosto težka in tehnična, kompetence vašega občinstva pa se razlikujejo, kar pomeni, da boste morali kot avtor svoje pisanje prilagajati od projekta do projekta. Ne glede na to, kdo je občinstvo, spoštujte njihov čas. Ne pozabite, da niste romanopisec. Ne pišete z literarnim žarom.

Naglica dela odpadke. Pri pisanju bodite premišljeni. Vaše občinstvo bo razočarano, če vaše pisanje ne teče logično in če je pretežko za razumevanje. V mnogih primerih boste o zadevi bolje seznanjeni kot vaše bralsko občinstvo. Morda ste bolj izobraženi. Ne pišite v slogu, ki vaše občinstvo prisili, da večkrat prebere vaše delo, da bi ga razumelo. Ne silite občinstva, naj ima pri sebi slovar, ko bere vaše delo. Če je pisno delo napisano jasno in jedrnato, mora biti vaše občinstvo sposobno prebrati vaš delovni izdelek in ga razumeti.

Kot arhitekti, skladatelji in umetniki morajo avtorji pravnih besedil najprej pripraviti premišljen in organiziran načrt. Predvsem morajo upoštevati specifične potrebe svojih ciljnih skupin. Avtorji naj uporabljajo preprost in neposreden slog, ki omogoča, da je branje njihovega dela užitek in ne trud. To je mogoče doseči z uporabo vsakdanjega jezika in dajanjem prednosti znanim besedam pred zapletenimi in nejasnimi; z dajanjem prednosti kratkim besedam in stavkom pred dolgimi; z dajanjem prednosti aktivnemu glagolskemu načinu pred pasivnim; z izogibanjem tujim frazam, kolikor je to mogoče; z dajanjem prednosti enojnim besedam pred besedičenjem; z dajanjem prednosti pozitivnim besedam pred negativnimi; z odpravljanjem prislovnih zaimkov in drugih ostankov pravniškega žargona; ter z obvladovanjem pravilne uporabe angleških členov. Preprost govor naj prevlada nad težkim jezikom.