TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi ter se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadeva v novo sojenje - in sicer glede zavrnitve tožbenih zahtevkov zoper prvotoženo stranko za zneska premoženjske škode - 834,59 EUR in 824,34 EUR ter zavrnitve tožbenih zahtevkov za plačilo odškodnine zoper obe toženi stranki iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem in strahu v zvezi s poškodbo vratne hrbtenice ter glede stroškov postopka, kolikor se nanaša stroškovna odločitev na obe toženi stranki, ter se nadalje ugodi pritožbi tudi kolikor se zavrnilni del nanaša na obe toženi stranki in sicer tako, da se spremeni sodba sodišča prve stopnje tako, da se zvišata odškodnini zaradi poškodbe očesa: za strah za 625,00 EUR ter za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti za 5.000,00 EUR, skupaj z zamudnimi obrestmi za čas od 24.6.2002 do 27.6.2003 v višini obrestne mere zamudnih obresti zmanjšane za TOM, od 28.6.2003 dalje do plačila pa po zakonski obrestni meri zamudnih obresti.

V preostalem delu pa se pritožba zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem a nerazveljavljenem in nespremenjenem delu.

O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.

Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem, da v spornem primeru ni bilo razloga za ločeno obravnavanje začetka teka zastaralnega roka in sicer posebej za poškodbo vratne hrbtenice in posebej za poškodbo očesa. Gre za popolnoma različno vrsto poškodb z samostojnim potekom in zaključkom zdravljenja in zato zaključek zdravljenja hrbtenice ni mogoče niti pravno vezati na zaključek zdravljenja očesa. Dejansko je tudi mogoče in zato potrebno ločeno ocenjevati nastali strah zaradi ene in druge poškodbe kot tudi telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter seveda duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, torej za vse oblike uveljavljene škode.