IZREK
Šesti odstavek 29. člena Zakona o gospodarskih zbornicah (Uradni list RS, št. 60/06) je v neskladju z Ustavo.
Drugi stavek prvega odstavka 4. člena, drugi odstavek 4. člena, prvi odstavek 29. člena ter 30. člen Zakona o gospodarskih zbornicah niso v neskladju z Ustavo.
Državni zbor mora ugotovljeno neskladje z Ustavo iz 1. točke izreka odpraviti v roku šestih mesecev po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
Do odprave neskladja z Ustavo se zadrži izvrševanje drugega odstavka 30. člena Zakona o gospodarskih zbornicah.
Rok, določen s petim odstavkom 29. člena Zakona o gospodarskih zbornicah, poteče 45. dan po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Prenosi deležev upravičenj posameznih članov, do katerih je v skladu s petim odstavkom 29. člena Zakona o gospodarskih zbornicah prišlo v času veljavnosti sklepa Ustavnega sodišča z dne 22. 5. 2008, so veljavni.
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 4. člena Zakona o gospodarskih zbornicah se zavrne.
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 4. člena, prvega odstavka 26. člena ter petega odstavka 29. člena Zakona o gospodarskih zbornicah se zavrže.
EVIDENČNI STAVEK
Glede odločitve o temeljni usmeritvi oziroma konceptu zborničnega združevanja gospodarstva ima zakonodajalec široko polje proste presoje. Gre za vprašanje primernosti zakonske ureditve, česar Ustavno sodišče ne more presojati. Tudi določanje pogojev za reprezentativnost gospodarske zbornice je v prosti presoji zakonodajalca.
Z določitvijo, da lahko pri delitvi premoženja nekdanje Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) sodelujejo samo reprezentativne gospodarske zbornice, je zakonodajalec uvedel razlikovanje med gospodarskimi zbornicami glede na reprezentativnost. Vendar je tako razlikovanje razumno, saj sledi ustavno dopustnemu cilju. V okviru dopustnega cilja ima zakonodajalec proste roke pri odločitvi, kako bo določil kriterije za razlikovanje. Ti ne smejo biti arbitrarni, ampak morajo biti v razumni povezavi z zasledovanim ciljem.
Ustavno sodišče je kot razumno sprejelo razlikovanje, po katerem so do premoženja bivše Gospodarske zbornice Slovenije upravičene samo reprezentativne gospodarske zbornice. Zaradi preprečitve drobitve premoženja je taka ureditev smiselna. Niti iz odgovora Državnega zbora oziroma iz mnenja Vlade niti iz zakonodajnega gradiva pa ni razviden poseben stvarno upravičen oziroma razumen razlog, zakaj je treba vzpostavljati še dodatno neenakost med reprezentativnimi zbornicami tako, da se "propadli" deleži bivših članov Gospodarske zbornice Slovenije samodejno prištevajo prav k skupnemu deležu pravnega naslednika Gospodarske zbornice Slovenije oziroma zakaj se taki "propadli" deleži sploh upoštevajo v vsoti deležev, ki sodelujejo pri delitvi premoženja. Za tako razlikovanje Ustavno sodišče ni našlo razumnega razloga, zato je v tem delu šesti odstavek 29. člena Zakona o gospodarskih zbornicah (ZGZ) v neskladju z Ustavo. Da ne bi prišlo do razdelitve premoženja Gospodarske zbornice Slovenije na način, ki bi bil v neskladju z Ustavo, je Ustavno sodišče do odprave ugotovljene neustavnosti zadržalo izvrševanje drugega odstavka 30. člena Zakona o gospodarskih zbornicah.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.