TFL Vsebine / TFLGlasnik

1. Prisilna izselitev dolžnika

ZFPPIPP v 395. členu določa posebna pravila tudi za prodajo dolžnikovega stanovanja ali družinske hiše, v kateri stanuje kot lastnik, torej za prodajo dolžnikovega doma. Sodišče dolžniku s sklepom o prodaji naloži, naj nepremičnino v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni in jo izroči upravitelju. Pravnomočen sklep je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Pred novelo je neposredna izvršilna dejanja izpraznitve in izročitve v stečaju opravil upravitelj enako, kot v izvršbi izvršitelj. ZFPPIPP je napotoval le na uporabo 221. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki določa izvršilna dejanja za dolžnikovo deložacijo. Uporaba le enega člena ZIZ in razlika med organizacijo poslovanja upravitelja in izvršitelja je pri deložaciji dolžnika v stečaju povzročala precej težav. Vendar je bil razlog za spremembo drugje, v potencialno neustavnem položaju dolžnika, kadar se je deložiral v osebnem stečaju. Kje je bila težava?

Trimesečni rok za izselitev je zakonski rok in je nepodaljšljiv, zato so sodišča predloge za podaljšanje zavračala. Štela so, da je možnost odloga takojšnje izselitve stvar izvršbe, ki jo je moral v stečaju opraviti upravitelj. Upravitelji so dolžnike pogosto pustili v nepremičnini do njene prodaje, če so redno plačevali stroške bivanja. Če je upravitelj vztrajal pri takojšnji izselitvi, dolžnik v osebnem stečaju ni imel pravnega varstva. Tudi če so bile na njegovi strani podane posebno upravičene okoliščine, ki bi opravičevale odlog takojšnje izpraznitve nepremičnine.³

V izvršbi so se pravila o odlogu izvršbe pri prodaji ali deložaciji dolžnika iz njegovega doma spremenila z odločitvijo Ustavnega sodišča U-I‑171/16‑15, Up- 793/16 z dne 11. julija 2019 (novela ZIZ-M).⁴ Ta odločba je bila tudi podlaga za spremembo 395. člena ZFPPIPP. Namen spremembe je dolžniku v osebnem stečaju zagotoviti možnost odloga takojšnje izselitve, če so za to podani posebno upravičeni razlogi. Da se tudi dolžniku zagotovi možnost odloga iz upravičenih razlogov, je zakonodajalec izvedbo deložacije premaknil v izvršbo. Dolžniku je s tem omogočil uporabo pravil o odlogu in tudi vseh preostalih pravnih sredstev, ki jih daje na voljo ZIZ. Po spremenjenem četrtem odstavku 395. člena ZFPPIPP lahko v primeru, da dolžnik svoje nepremičnine ne izprazni v roku in je ne izroči upravitelju, ta v imenu stečajne mase predlaga prisilno izvršitev pravnomočnega sklepa iz drugega odstavka tega člena. Odločitev za začetek izvršbe je torej upraviteljeva. V izvršbi bo kot upnik nastopala stečajna masa, ki jo zastopa upravitelj. V predlogu za izvršbo mora upravitelj določiti izvršitelja, ki opravi neposredna izvršilna dejanja. Upravitelj mora poznati pravila, ki urejajo položaj in delo izvršitelja ter tarifo za njegovo plačilo. Stroške izvršitelja v izvršbi zalaga upnik (38. člen ZIZ). Na upnikovo pravočasno zahtevo sodišče odmeri stroške izvršitelja kot nadaljnje izvršilne stroške in jih naloži v plačilo dolžniku. Sodišče upniku prizna le tiste stroške, ki jih šteje za potrebne, zato je izvršitelj pogosto plačan več, kot znaša višina priznanih in dolžniku naloženih stroškov.⁵ Upnik (stečajna masa) se temu izogne le s pravočasno in utemeljeno zahtevo za presojo obračuna izvršiteljevih stroškov. Sklep o izvršbi sodišče vroči dolžniku, ki praviloma vloži ugovor (9. člen ZIZ). Ker izvršba za izselitev teče na podlagi izvršilnega naslova, so ugovorni razlogi omejeni (55. člen ZIZ). Ugovor ne zadrži oprave neposrednih izvršilnih dejanj (46. člen ZIZ), zato praviloma ne bi smel vplivati na tek izvršbe, a v praksi ni vedno tako. Na strani dolžnika razlogov za uspeh z ugovorom praktično ni, zato bo ugovor le sredstvo, ki dolžniku podaljša čas bivanja doma. Z vložitvijo ugovora dobi dolžnik tudi možnost predlagati odlog po prvem odstavku 71. člena ZIZ, čeprav z ničelno možnostjo za uspeh. Zato bo dolžnik vložil odlog iz posebno upravičenih razlogov (drugi odstavek 71. člena ZIZ). Sodišče ga na to pravico opozori že v pravnem pouku sklepa o izvršbi. Dolžnik lahko vloži tudi ugovor po izteku roka, s pomočjo tretjega ugovor tretjega, zahtevo za odpravo nepravilnosti, pa tudi predlog, da obdrži pravico do najema nepremičnine, ki je njegov dom. Slednje je sredstvo dolžnika pri prodaji nepremičnine (211. člen ZIZ),⁶ a je pogosto uporabljeno tudi pri deložaciji. Dolžnik ima torej možnost za uspeh le s predlogomu za odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov. Množica dolžnikovih možnosti v postopku za upnika pomeni odgovarjanje na dolžnikove vloge in čakanje na odločitev sodišča prve in druge stopnje, saj ima dolžnik možnost pritožbe zoper vsako odločitev prve stopnje (prvi odstavek 9. člena ZIZ).

Dolžnik mora v predlogu za odlog iz posebno upravičenih razlogov kumulativno izkazati, da si stanovanjske problematike ni mogel urediti drugače in da bi nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo njegov položaj in interese, kot bi odlog izvršbe ogrozil položaj in interese upnika. Pred odločitvijo sodišče dolžnikov predlog vroči tudi upniku.⁷ Argumenti na strani stečajne mase niso težke okoliščine posameznega od upnikov, ampak le pravila, ki določajo stečajno maso – hitrost, najboljši pogoji za unovčenje. Predvidevam, da bodo odločitve o odlogu praviloma dolžniku v korist. Sodišče lahko odloži deložacijo iz posebno upravičenih razlogov tudi po uradni dolžnosti, če dolžnik svojih pravic ne more zavarovati sam. Deložacijo lahko sodišče odloži najdlje za šest mesecev (četrti odstavek 74. člena ZIZ), lahko tudi večkrat. Sodna praksa je omejila ponovni odlog, ki ni mogoč na isti dejanski podlagi, kot je obstajala pri predhodni odločitvi.⁸ Sklep o izvršbi mora sodišče poslati centru za socialno delo (tretji odstavek 221. člena ZIZ). Enako obveznost ima tudi izvršitelj pred opravo deložacije.

Izvršitelj mora nepremičnino stečajnega dolžnika izprazniti, iz nje odstraniti osebe in stvari. Stvari, ki jih dolžnik pusti v nepremičnini, izvršitelj prevzame v hrambo (222. člen ZIZ). Dolžnik jih lahko prevzame proti plačilu stroškov hrambe, a jih praviloma noče (stvari brez vrednosti). Njihova prodaja je možna le za plačilo stroškov hrambe. Take prodaje niso uspešne in stroške še povečajo. Vsi stroški, povezani s hrambo, niso izvršilni stroški, kar pomeni, da jih na koncu plača upnik, v našem primeru stečajna masa.⁹

Kako pa je z izterjavo preostalih izvršilnih stroškov deložacije od dolžnika? Je sploh smiselna, glede na to, da bi dejansko šlo za izterjavo iz stečajne mase? Se upravitelj lahko odloči, da z namenom izognitve nastanku izvršilnih stroškov proda zasedeno nepremičnino? Bo lahko izvršilne stroške kot transakcijske stroške prenesel na kupca nepremičnine? Se bo pri cenitvi upoštevalo, da se prodaja zasedena nepremičnina? Bodo vse težave, ki jih lahko prinese deložacija dolžnika v izvršbi (čas, denar, nadzor izvršitelja ..), pomenile prodajo izključno zasedenih nepremičnin v osebnem stečaju in bo deložacija stvar kupca? Morda je tudi to razlog, da novela spreminja njegov položaj. Po novem petem odstavku 395. člena ZFPPIPP lahko kupec na podlagi pravnomočnega sklepa o prodaji in sklepa o izročitvi nadaljuje že začeto izvršbo ali pa vloži predlog za izvršbo ter za izpraznitev in izročitev v stečaju prodane nepremičnine. Pravnomočen in izvršljiv sklep o prodaji je izvršilni naslov za izpraznitev nepremičnine, pravnomočen sklep o izročitvi pa je za kupca dokaz o prehodu terjatve za izpraznitev in izročitev nepremičnine iz stečajne mase (upnika v izvršbi) nanj (24. člen ZIZ).

Spremenjena pravila 395. člena ZFPPIPP se uporabljajo tudi za postopke, ki so bili začeti pred uveljavitvijo ZFPPIPP-H.

2. Odpust obveznosti

Postopek odpusta obveznosti se lahko vodi le znotraj osebnega stečaja, začne pa se izključno na dolžnikov predlog. Po uspešno prestani preizkusni dobi se dolžniku odpustijo neplačani dolgovi, razen izjem, ki jih določa ZFPPIPP. Odpust je pravna dobrota, namenjena vestnemu in poštenemu dolžniku, ki močno poseže v ustavno pravico upnika do zasebne lastnine. Zato odpust ne more biti avtomatična posledica poteka preizkusne dobe. Postopek od dolžnika zahteva določena ravnanja in ustrezno prizadevanje za čim višje poplačilo dolgov. Zaradi posega odpusta v upnikove pravice ta utemeljeno pričakuje resen nadzor nad dolžnikom, ki pa v postopku, kakršen je, ni mogoč. Upravitelji izvajajo nadzor pretežno z zahtevo po pisnih poročilih in preko telefonske oziroma elektronske komunikacije. Gre za način nadzora, ki ga predvideva zakon. Nadzor lahko opravlja tudi upnik, ki pa je pri tem še bolj omejen – omejuje ga varstvo dolžnikove zasebnosti in osebnosti. Dolžnik, ki razume sistem odpusta, svoje obveznosti in omejitve nadzora, hitro ugotovi vrednost minimalnega napora, ki pokrije kriterij vestnosti in poštenja. Jasno je, da lahkotnost dosege odpusta upnike moti. Novela je povečala zahteve do dolžnikov, v nadzor ni posegla. Ta ostaja nespremenjen, torej zelo omejen. Dolžnik v postopku sledi cilju odpusta obveznosti, pogosto v čim krajšem času, s čim manj omejitvami in s čim manj spremembami v njegovem življenju. Odpust je hkrati splošen družbeni interes, katerega cilj je vrnitev dolžnika v normalno življenje, delo in ustvarjalnost, brez dolgov, brez vezanosti na socialne transferje in z možnostjo novega začetka. Upnikov cilj je plačilo dolgov. Druga dva cilja (cilj dolžnikov in družbeni interes) upnik lahko poosebi, če ga okoliščine in dolžnikova ravnanja prepričajo, da je vreden odpusta. Prezadolženemu dolžniku to redko uspe, zato upniki štejejo odpust za nepravično dobroto, ki je izključno v dolžnikovo korist, dolžnikova prizadevanja pa za nesorazmerna z odpuščenimi dolgovi.

Zakonodajalčevo razmišljanje izhaja iz spremembe prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP:

»Namen odpusta obveznosti je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih kljub prizadevanju ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja.«

Poudarjena besedna zveza naj bi dolžnika prisilila, da iz stanja preide v sfero prizadevanja. Bo dovolj za večjo aktivnost dolžnikov? Verjetno ne, saj je sodna praksa že do sedaj zahtevala aktivnega dolžnika.¹⁰ Očitno pa tudi zakonodajalec ni verjel, da bo to dovolj, saj je zahtevo prizadevanja tudi ovrednotil (6. točka četrtega odstavka 399. člena).

Spremenjen prvi odstavek 399. člena ZFPPIPP se uporablja v postopkih, začetih po noveli ZFPPIPP-H.

2.1. Ovire za odpust obveznosti

Ovire za odpust obveznosti so okoliščine na strani dolžnika, zaradi katerih odpust ni dovoljen. Vedno imajo podlago v pravnomočni sodni odločbi in sodišče jih preveri dvakrat – preden odloči o predlogu za začetek postopka odpusta in preden izda sklep o odpustu (tretji odstavek 400. člena in četrti odstavek 407. člena ZFPPIPP). Če je bil odpust zavrnjen (dolžnik je kršil obveznosti iz 383.b, 384., 386., 401. člena ali zlorabil pravico do odpusta), razveljavljen (411. člen ZFPPIPP) ali že dovoljen, dolžnik še deset let po pravnomočni odločitvi ni mogel ponovno predlagati odpusta. Ustavno sodišče¹¹ je ugotovilo, da lahko dolžnik krši obveznosti med odpustom namenoma, iz malomarnosti ali brez izrazitega vrednostnega očitka. Pri tem so pomembne posledice kršitev za stečajno maso, njen obseg in čas unovčenja. Sodišča teh različnosti niso mogla upoštevati, ker je ZFPPIPP za vse kršitve določal enako strogo sankcijo – deset let do nove možnosti vložiti predlog za odpust.

Novela je spremenila drugo alinejo 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Dolžnik lahko poda nov predlog za odpust pred potekom desetih let, četudi je bil predhoden odpust zavrnjen, ker je dolžnik kršil svoje obveznosti iz 383.b, 384., 386. ali 401. člena, ali je bil zavrnjen zaradi zlorabe pravice do odpusta. Ponoven predlog za odpust pred potekom desetih let je dovoljen, če dolžnik izkaže, da njegova ravnanja v prejšnjem stečajnem postopku niso otežila vodenja postopka in vplivala na oblikovanje ali unovčevanje stečajne mase. Dokazno breme je torej na dolžniku. Postopek dokazovanja lahko že v predhodni postopek prinese razpis naroka. Praviloma je bilo celotno dolžnikovo premoženje že prodano v prejšnjem postopku, zato se bo nov postopek (osebni stečaj in znotraj njega odpust) vodil izključno zaradi odpusta. To pomeni, da osnovni namen osebnega stečaja v teh postopkih ne velja. Sodišča bodo morala v teh primerih sočasno odločiti o začetku osebnega stečaja in odpusta. Do zdaj so najprej odločila o predlogu za začetek stečaja, po pridobitvi upraviteljevega mnenja pa o odpustu. Tak način odločanja bi v teh primerih, ob kasnejši ugotovitvi, da dolžnik ni uspel izkazati negativnega vpliva svojih kršitev na prejšnji postopek, pomenil začetek praznega stečaja, ki bi se sicer hitro končal, a bi prinesel vse spremljajoče stroške, vključno z založitvijo predujma iz proračuna.

Sprememba se uporablja tudi v postopkih, začetih pred uveljavitvijo ZFPPIPP-H.

2.2. Zloraba pravice do odpusta in zakonska domneva zlorabe

Zlorabo pravice do odpusta pomenijo ravnanja dolžnika, ki so v nasprotju z namenom postopka in načelom vestnosti in poštenja. Uveljavijo se lahko le z ugovorom zoper odpust, ki ga vloži upravitelj ali/in upnik. Iz spremenjenega tretjega odstavka 399. člena sedaj jasno izhaja, da se kot ravnanja, ki pomenijo zlorabo pravice do odpusta, ne presojajo le ravnanja v zadnjih petih letih pred uvedbo stečaja, ampak tudi tista med postopkom osebnega stečaja. ZFPPIPP v četrtem odstavku 399. člena določa najbolj pogosta ravnanja dolžnika, ki pomenijo zlorabo pravice do odpusta, kot izpodbojne domneve. Novela je dodala tri nove (6., 7. in 8. točka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP). Za zlorabo se šteje tudi, »če stečajni dolžnik v stečajnem postopku namesto denarnih sredstev sprejema druge nedenarne ugodnosti«. In tudi, »če stečajni dolžnik v preizkusnem obdobju sklene pravni posel v nasprotju z določbami tega zakona« (7. in 8. točka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP). Dodani zakonski domnevi sta pogost ugovorni razlog z obsežno in enotno sodno prakso ter brez posebne dodane vrednosti za upnika. Ni jasno, zakaj se pri 7. točki upoštevajo dejanja v stečajnem postopku, pri 8. točki pa le v času preizkusnega obdobja. Bolj zapletena je dikcija nove domneve iz 6. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, prav tako njen cilj in posledice. Je imel zakonodajalec morda v mislih nov pogoj za odpust ali res le novo domnevo zlorabe? Gre za domnevo domneve, ki jo sestavljajo štiri povedi, od katerih je vsaka samostojno pravno pravilo.

Dolžnik torej zlorablja pravico do odpusta, če:

1. »si v preizkusnem obdobju v zadostni meri ne prizadeva za poplačilo upnikov«

V definiciji namena odpusta je zahteva po dolžnikovi aktivnosti med postopkom. Pojem zadostnega prizadevanja je odprt, njegovo dokazovanje pa lahko v hiter stečaj prinese malo pravdo. Kdaj se šteje, da je mera prizadevanja zadostna? Ker to ni nujno le poplačilo 10 odstotkov, bo pojem zadostnosti zapolnila sodna praksa. Po novi 6. točki se prizadevanje meri le z doseženim plačilom, torej se postavi vprašanje, ali lahko odpust ob ustrezno visokem poplačilu doseže tudi nevesten in nepošten dolžnik.

2. »pri čemer se šteje, da si ni prizadeval dovolj, če je poplačal manj kot 10 odstotkov vseh prijavljenih terjatev«

V pretežnem delu je poplačilo v osebnih stečajih nižje od 10 odstotkov. Jasno je, da je poplačilo le znesek, ki ga dobijo upniki, torej se sem ne štejejo na primer upraviteljevi stroški, ki se iz unovčenega premoženja plačajo najprej in so praviloma visoki. Zaradi njih marsikateri dolžnik 10 odstotkov praga terjatev ne bo dosegel. Zloraba pravice do odpusta se uveljavlja le z ugovorom, zato se bo presoja zadostnega plačila lahko upoštevala le do konca preizkusne dobe, ki je končna točka za vložitev ugovora. Preizkusna doba se je skrajšala, zato je na mestu vprašanje, kako bo dolžnik dosegel pričakovanih 10 odstotkov. Bi se preizkusna doba lahko podaljšala, če bi jih dolžnik dosegel v malo daljšem obdobju, kot znaša najdaljša preizkusna doba? Bo vsako plačilo, ki bo manjše od 10 odstotkov, zloraba pravice do odpusta in posledično ugovor? Kaj bo, če se bo po preteku preizkusne dobe našel nekdo, ki bi plačal manko razlike do 10 odstotkov? Zakaj novela ne izključuje socialno šibkih dolžnikov, ki jim zakon omogoča krajšo preizkusno dobo? Zahteva se 10 odstotkov prijavljenih terjatev, kar daje nepoštenemu upniku precej vpliva na zavrnitev odpusta. Med prijavljenimi terjatvami so tudi zavarovane in prednostne terjatve, na katere odpust ne učinkuje. Te lahko upnik terja tudi po koncu stečaja in med njim v izvršbi. Zakaj se kljub temu upoštevajo pri zahtevanih 10 odstotkih?

3. »ali če zaradi ravnanja dolžnika ali glede na njegov premoženjski položaj ni mogoče pričakovati, da bo do izteka preizkusnega obdobja poplačal terjatev v tej višini«

S tem je odprta možnost za vložitev ugovora zoper odpust takoj, ko je prijavljena večina terjatev in upravitelj pridobi podatke o dolžnikovem premoženju. Velja za vse dolžnike, tudi tiste, ki jim je bila določena preizkusna doba manj kot eno leto. Vzame jim možnost plačila s strani tretjega in možnost prizadevanja v nadaljevanju. Se pričakuje, da taka določba lahko stimulira dolžnike? Ali jih sili k iskanju »črnih « posojil za plačilo razlike do 10 odstotkov? Kaj to pomeni za »nov začetek«? Pomeni začaran krog odpusta obveznosti dolžniku, ki je v tistem trenutku že prezadolžen.

4. »razen če sodišče glede na višino prijavljenih terjatev, socialni položaj in prizadevanja dolžnika oceni, da je upravičeno, da se dolg dolžniku odpusti«

Zloraba pravice do odpusta se uveljavi le z ugovorom. Kdaj bo torej sodišče lahko ocenjevalo okoliščine? Zapisano ponuja razmislek, da ima sodišče to možnost tudi izven ugovornega postopka. Ali bodo ugovori, vloženi v skladu s tretjo povedjo (takoj po začetku postopka), zavrnjeni? Sodišče namreč v nekaj mesecih ne bo moglo oceniti prizadevanj dolžnika za zadostno poplačilo. Bi sodišče v takem primeru lahko odločitev o ugovoru odložilo? Kako se oceni prizadevanja dolžnika? Si dolžnik s 300.000 evri dolga in nepremičnino, ki pokrije zahtevanih 10 odstotkov, res prizadeva bolj kot tisti s 25.000 evri dolga in 10 evri plače, ki mesečno polni stečajno maso? Mora upravitelj vložiti ugovor, če dolžnik ne doseže 10 odstotkov? Odgovor je verjetno da, saj je le sodišče tisto, ki lahko odloči, da okoliščine na strani dolžnika opravičujejo odpust, kljub nedoseženim 10 odstotkom. Če bo upravitelj to lahko ocenil sam, bo moral ugovor vložiti upnik. Kaj se zgodi, če ga vloži? Četrta poved ga postavi v precej slab položaj, saj osebnih okoliščin dolžnika praviloma ne pozna, še manj njegova prizadevanja. Legitimiran je za ugovor, vendar se bo šele v odgovoru na ugovor lahko seznanil z okoliščinami, ki so ključne. Taki ugovori iz previdnosti bodo breme tako za upnika kot za sodišče, ki bo moralo izpeljati celoten postopek po 405. členu ZFPPIPP. Bo sodišče odločitev o ugovoru lahko odložilo do konca odpusta? Bi dolžnika to motiviralo? Kakšen sistem sili dolžnika, ki nima za osnovne življenjske potrebe, da svojo vestnost in poštenje izkazuje preko razlogov, zaradi katerih ne poplača zahtevanih 10 odstotkov?

Nove domneve zlorabe pravice do odpusta se uporabljajo le v postopkih, ki so se začeli po noveli ZFPPIPP-H.

3. Druge spremembe

ZFPPIPP v četrtem odstavku 396. člena določa, da je pravnomočen sklep o končanju postopka osebnega stečaja izvršilni naslov za izterjavo terjatev, ki so bile v postopku osebnega stečaja priznane in neplačane. Pred novelo sodišče upnikom na podlagi takega izvršilnega naslova v izvršbi ni priznalo zamudnih obresti. Razlog je načelo stroge formalne legalitete, ki določa, da se izvršba lahko dovoli le v obsegu, kot izhaja iz izvršilnega naslova.¹² Za izvršbo je nepomembno sklicevanje na 256. člen ZFPPIPP.¹³ Spremenjena 2. točka prvega odstavka 396. člena ZFPPIPP in drugi odstavek 396. člena ZFPPIPP sedaj določata, da plačilo obresti izhaja iz sklepa o končanju in seznama neplačanih obveznosti, torej iz izvršilnega naslova. Pravilo se ne uporablja v postopkih, ki so se začeli pred uveljavitvijo ZFPPIPP-H.

Nov 396.a člen ZFPPIPP ureja položaj, ko dolžnik med postopkom osebnega stečaja umre. Pred novelo je bila sodna praksa različna. Sodišče je postopek osebnega stečaja prekinilo¹⁴ ali končalo postopek osebnega stečaja in razrešilo upravitelja¹⁵ ali odločilo, da se postopek nadaljuje kot stečaj zapuščine.¹⁶ Pomembno je, da smrt stečajnega dolžnika upniku ne more vzeti pravice do poplačila in da lahko na dediče pokojnega stečajnega dolžnika preide le premoženje, ki ostane po poplačilu vseh upnikov. Z novo ureditvijo se v primeru smrti stečajnega dolžnika postopek osebnega stečaja nadaljuje kot stečaj zapuščine. Sodišče mora o smrti stečajnega dolžnika obvestiti zapuščinsko sodišče in dolžnikove dediče, če za njih ve, oziroma jim postaviti skrbnika za poseben primer. Novi 396.a člen ZFPPIPP se uporablja tudi za postopke, ki so bili začeti pred uveljavitvijo ZFPPIPP-H.

Po novem preizkusno obdobje ne sme biti krajše od enega leta in ne daljše od treh let, ob posebno upravičenih razlogih pa ne krajše od šestih mesecev (peti in osmi odstavek 400. člena ZFPPIPP). Če do uveljavitve novele preizkusno obdobje še ni poteklo, se spremenjeni peti in osmi odstavek 400. člena smiselno uporabljata tako, da lahko upravitelj ali stečajni dolžnik v 60 dneh po uveljavitvi zakona z ugovorom proti odpustu zahtevata skrajšanje preizkusnega obdobja. Dolžnik ima možnost ugovora (403. člen ZFPPIPP) in ga lahko vloži do konca preizkusne dobe. Zakaj mu zakonodajalec to možnost omejuje? Če dolžnik ugovarja skrajšanju v skladu z novelo, sodišče ne sme ponovno presojati okoliščin na njegovi strani, saj jih je upoštevalo že pri odmeri. Skrajšanje po noveli je lahko le strogo matematično, ki upošteva razmerje med določeno, prestano in zakonsko skrajšano dobo. Le na tak način bo lahko pravično za vse. Ugovor zoper skrajšanje pomeni tudi uporabo vseh pravil ugovornega postopka (405. člen ZFPPIPP), torej dodatno delo za sodišče in upravitelje.

Po spremenjenem 408. členu je zdaj jasno, da odpust ne učinkuje na zavarovane terjatve.

Z začetkom stečaja se dolžnikova poslovna sposobnost omeji in ZFPPIPP je določal, da omejitev traja do konca osebnega stečaja, torej lahko tudi več let po tem, ko so dolžniku obveznosti odpuščene. Varuh človekovih pravic je opozoril, da gre za čezmeren poseg v dolžnikove osebnostne pravice. Novela je zato v 409. člen dodala nov tretji odstavek, ki omeji trajanje omejitve poslovne sposobnosti, do pravnomočnosti sklepa o odpustu, razen glede možnosti dolžnika, da se odpove dediščini ali drugim premoženjskim pravicam, če sodijo v stečajno maso. ¹⁷

4. Sklep

Osebni stečaj se vodi zaradi poplačila upnikov, zato je prav, da je pravica upnika do poplačila vedno na prvem mestu. Če mu zakon lahko to pravico omeji ali odvzame, mu mora nuditi možnost nadzora upravičenosti tistega, v korist katerega mu je bila pravica do plačila omejena ali odvzeta.

Upnik legitimacijo v postopku ima, nima pa resne možnosti nadzora. Le-tega naj bi opravljal upravitelj, ki pa nima vzvodov in ustrezno določenega postopka. Teh pomanjkljivosti dodatne zahteve, postavljene dolžniku, ne rešijo.Brez ustreznega nadzora bo svoja ravnanja in stanja le hitro prilagodil novim idejam zakonodajalca.

¹ Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP-H (Ur. l. RS, št. 102/23).

² Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju z novelo ZFPPIPP-H, Razširjena uvodna pojasnila, Tax-Fin-Lex, Ljubljana 2023.

³ VSL, sklep Cst 277/2022, 15. september 2022, enako VSL, Cst 400/2021, 10. november 2021.

⁴ Novela Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ-M (Ur. l. RS, št. 36/21).

⁵ Podrobneje o izvršitelju in njegovih stroških glej Lajevec, M., Žgajnar, E.: 1. knjiga ‒ Zakon o izvršbi in zavarovanju, Komentar zakona, Tax-Fin-Lex, Ljubljana 2021; 3. knjiga – Delo in stroški izvršitelja, Priročnik za uporabnika, Tax-Fin-Lex, Ljubljana 2022.

⁶ VSL, sklep I Ip 1543/2022, 20. december 2022.

⁷ Ustavno sodišče RS, št. Up-858/20-25, 24. november 2022.

⁸ VSM, sklep I Ip 800/2022, 17. januar 2023.

⁹ VSK, sklep II Ip 391/2017, 6. december 2017.

¹⁰ VSL, sklep Cst 327/2022, 15. november 2022.

¹¹ U-I-512/2018 z dne 23. aprila 2020 in U-I-464/20-7 z dne 1. decembra 2020.

¹² VSL, sklep II Ip 1353/2022, 29. november 2022, VSC, sklep I Ip 413/2021, 12. januar 2022.

¹³ VSL, sklep II Ip 1452/2022, 13. december 2022.

¹⁴ VSL, sklep Cst 142/2019, 5. junij 2019.

¹⁵ VSL, sklep Cst 660/2018, 19. december 2018.

¹⁶ VSL, sklep Cst 280/2019, 2. julij 2019.

¹⁷ VSL, sklep Cst 144/2019, 3. april 2019 (St 1435/2015).