TFL Vsebine / TFLGlasnik

Naj v uvodu, na poziv urednika TFL Glasnika k predstavitvi nove monografije, poudarim, da Slovenija v vsej svoji zgodovini ni imela tako celovite in nadrobne ravno kazenskopravne študije človekove spolnosti, kot jo dobiva z monografijo Spolno kazensko pravo.[1] Na eni strani zato, ker na 900 straneh nadgrajuje slovensko pionirsko kazenskopravno študijo o spolnosti in kazenskem pravu izpred skoraj dveh desetletij kot nadgradnjo doktorskega raziskovanja privolitve v kazenskem pravu,[2] na drugi zato, ker je nastajala pet let v za Slovenijo redko tesnem sodelovanju strokovnjakov za kazenskopravno teorijo, ustavno in mednarodno kazensko pravo ter pravno zgodovino. In predvsem, ker ostaja železno znotraj diskurza kazenskopravne znanosti.

Knjiga po uvodnem pregledu temeljnih raziskovalnih izhodišč, kazenskopravnih okvirov in terminoloških izborov obravnavano tematiko prikaže v štirih poglavjih: zgodovina spolnega kazenskega prava, glavni problemski sklopi sodobnega spolnega kazenskega prava, mednarodnopravni vidiki spolnega kazenskega prava in obsežni sklepni povzetek o mestu Slovenije v spolnem kazenskem pravu v teoriji, zakonodaji in sodni praksi. Posebej poglobljeno kritično obravnava tudi najnovejše zakonodajne in druge eksperimente na zadevnem področju, vključno s t. i. spolno novelo KZ-1H v Sloveniji iz leta 2021.[3]

Razkriva, kako se skozi vso človeško zgodovino, v svetu in tudi pri nas ljudje radi ukvarjajo s spolnim kazenskim pravom. Z njim se pečajo razne nepravne znanosti, ki se kitijo s poznavanjem kriminala in še posebej žrtev kriminala, ljudje vseh stopenj nešolanosti in nerazgledanosti zunaj vseh znanstvenih okvirov, novinarji brez afinitete do znanosti in še prav posebej do pravne znanosti, ki strežejo temu zanimanju, in seveda politika, ki je v proučevanem kontekstu ne moremo šteti za znanost. Represivno ukvarjanje z domnevnimi storilci spolnih deliktov vedno znova fascinira t. i. družbena gibanja, civilno družbo, ulico. Ne le veljavno kazensko pravo, tudi kazenskopravna znanost pri tem nemalokrat delujeta kot nekakšna cokla kakšne nove politike v taki ali drugačni regresivni ali progresivni smeri, kaj lahko tudi kot nepotrebna navlaka nekih preteklih, preživetih, preseženih, predpostmodernih dob.

Spolnost človeka je v vseh pogledih zahtevna znanstvena tema. A kot pokaže knjiga, se v delu, relevantnem za kazensko pravo, skozi zgodovino sploh ne spreminja tako, kot si javnost rada predstavlja v poganjanju misli, da je treba redno, stalno spreminjati pravo na zadevnem področju. Seveda, po novem je mogoče avatarsko spolno ravnanje, maščevalna pornografija (angl. revenge porn) tudi v raznih digitalnih oblikah, posebej perfidna zavajanja s spolnimi cilji po računalniških omrežjih. To pred stoletjem ni bilo možno. A bistvo hardcore spolnih deliktov je ne le skozi stoletja, skozi tisočletja v glavnem enako: drugega razmeroma resno na spolen način zlorabiti. Arhetipično pri tem je bilo in je prisilno spolno vstopanje v tuje telo.

Kazenskopravni študij človekove spolnosti pokaže z vso ostrino, kako pomembna v tej ugotovitvi je zlasti postavka relativne resnosti. Drugega razmeroma resno na spolen način zlorabiti. Kjer država daje na razpolago jasne, vnaprej splošno razumljive skrajne meje obnašanja na področju medčloveške spolnosti in kjer so te meje res postavljene pred skrajnostmi. In kako destruktivno vlogo pri tem lahko opravlja in tudi opravlja politika, še posebej ideologizirana.

Zgodovina in primerjalno kazensko pravo pokažeta mučna prizadevanja prava, to je stroke in znanosti pred in nad politiko, predvsem omejevati represijo na področju spolnosti na res najbolj grobe interpersonalne zlorabe in stran od moraliziranja. Nadalje človeka kot potencialno žrtev spolnih manipulacij videti predvsem kot človeka in ne najprej kot žensko, homoseksualca, otroka. Prizadevanja, v kazenskopravni teoriji znana kot spolna liberalizacija na eni in nevtralizacija spolnega kazenskega prava na drugi strani. Po spolni usmerjenosti in po spolu.

Glede prisilitvenega ravnanja poznamo več konceptov jedrnega spolnega prava: najstarejši (1.) koncept sile, mlajši (2.) koncept prisiljevanja, ki poleg sile (vis) zajema tudi grožnjo (minatio) s silo (zoper telo), (3.) koncept prisiljevanju podobnega manipuliranja z drugim (zlasti z zvijačo in presenečenjem) in, evolucijsko gledano, v zadnjih sekundah znanega razvoja spolnega kazenskega prava še (4.) posamezne prodore v smeri spolnih inkriminacij brez vsakršnega manipuliranja z drugim, t. i. čiste nesoglasne inkriminacije, po načelu ne je ne ali celo po načelu da je da. Slednji z zajemanjem »pogajalskih spodrsljajev« in številnih zmot šteje za najbolj radikalno represivnega od vseh znanih in ostro obrača trende liberalizacije spolnega kazenskega prava nazaj v vpletanje države v spolno življenje ljudi, tokrat pod všečno blagovno znamko varovanja avtonomije. Tu in tam (kot v Sloveniji od leta 2021) še z očitno močno političnim inflacijskim širjenjem pojmov posilstvo in nasilje (v spolnosti).

V jedrnem spolnem kazenskem pravu ločujemo glede spolnega ravnanja tri temeljne nepravnostne stopnje: najhujšo (1.), prisilno vstopanje v tuje telo na spolen način (ne nujno s spolnim udom v nožnico, lahko tudi npr. z rabljeno straniščno ščetko v žrelo golega sošolca ob vpitju homofobnih psovk), očitno načeloma milejšo (2.) t. i. kontaktno medosebno spolno ravnanje brez vstopanja v telo in najmilejšo (3.) nekontaktno medosebno spolno ravnanje, kot npr. izsiljeno samozadovoljevanje.

Države različno sistematično, različno inteligentno in z zelo različnim ideološkim zagonom obvladujejo skicirane kategorije na zakonodajni, pa tudi na pravosodni ravni. Pri tem se vse bolj obilno ubadajo še z ne nujno najboljšim možnim, a angažiranim, tudi aktivističnim mednarodnim in evropskim pravom. Monografija izčrpno prikazuje številne poti in stranpoti, pasti in težave pri tem. Na konkretnih dejanskih stanovih in z obsežnimi teoretskimi analizami opozarja, kako zapleteno je sodobno spolno kazensko pravo in kaj vse je treba vedeti, da ga suvereno obvladamo. Pri tem ne more biti nekritična do politično zanesenjaških zakonskih eksperimentiranj in znakov ošabnega obvladovanja prava z izrivanjem kazenskopravne znanosti. S pomočjo avtorjev lahko v tej luči raziskujemo tako srdite polemike okrog kaznivosti samozadovoljevanja pred spečim otrokom, neprave opustitve v spolnosti, težavno obvladljivost normativnega kvalifikatorja grozovitosti v spolnosti, presenetljive pravne pasti spolne praktike, znane kot bukkake, finsko »nepenetrativno posilstvo«, francosko zakonsko obravnavanje opitih posiljevalcev, slovensko posilstvo brez vsakršne prisile in manipulacije z drugim, kot tudi križe in težave s strašljivo represivnimi ureditvami, ki ne rešujejo in ne rešijo problema odsotnosti povečevanja neprava s hujšo (preterintencionalno) posledico in nosečnosti kot posebne posledice posilstva, graduacij neprisilitvenih manipuliranj s tujo spolnostjo, kot sta presenečenje in zvijača, oboroženosti storilca spolnega kaznivega dejanja ali spanja žrtve kot očitno posebne nepravnostne okoliščine spolnega ravnanja. Nadalje nejasne ključne zakonske znake take in drugačne (na novo zastavljene) spolne inkriminacije (vključno s pojmom spolnega občevanja, občevanju podobnih spolnih praktik, pa tudi privolitve oziroma soglašanja), triumfalističnega razglašanja nedotakljivosti v naslovu zakonskega poglavja o spolnih deliktih (in samo tam), nejasne ali kontradiktorne cilje kriminalitetne politike in (politično vsiljena) nesorazmerja v kazenski represiji na ravni zastaralnih rokov in predpisanih kazni. In še in še in še.

Opombe:

[1] Damjan Korošec, Sabina Zgaga Markelj, Vid Žepič: Spolno kazensko pravo : Od starega veka do današnjega kazenskopravnega obvladovanja spolnosti. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2024, 900 strani.

[2] Damjan Korošec: Spolnost in kazensko pravo.

[3] Ur. l. RS, št. 95/21.