TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožnikov se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni v točki I in II izreka tako, da se glasi:

"I. Tožena stranka je dolžna prvemu tožniku plačati 11.000,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 7. 2015 dalje do plačila, v 15 dneh, pod izvršbo. V presežku, do 31.000,00 EUR, se tožbeni zahtevek prvega tožnika zavrne.

II. Tožena stranka je dolžna drugemu tožniku plačati 11.600,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 7. 2015 dalje do plačila, v 15 dneh, pod izvršbo. V presežku, do 31.000,00 EUR, se tožbeni zahtevek drugega tožnika zavrne."

II. V preostalem se pritožba tožnikov in v celoti pritožba tožene stranke zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožnikoma pa je dolžna povrniti njune stroške pritožbenega postopka v znesku 893,06 EUR, v roku 15 dni, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila, pod izvršbo.

Kot nevarno dejavnost je mogoče šteti dejavnost, pri kateri obstaja neobičajno veliko tveganje za nastanek škode na življenju ali zdravju ljudi, nevarnost lahko izvira iz običajnega načina opravljanja dejavnosti, pri katerem tako s skrbnim nadzorom in spoštovanjem pravil za njeno izvajanje ni mogoče preprečiti okoliščin, v katerih bi bila nevarna dejavnost izvajana. Glede na sevanje, ki ga predstavlja vir (izotop), ki ga je treba po opravljeni ekspoziciji spraviti v vsebnik, je tudi defektoskop mogoče šteti za nevarno stvar v smislu 149. člena OZ.

Glede na ugotovljeno, da je bil defektoskop okvarjen, da tožnika nista bila ustrezno usposobljena za ravnanje z njim, da tožena stranka ni izvajala rednega pregledovana defektoskopa in ni skrbela za kalibracijo merilnika, da je tožena stranka tudi kršila določbe dolžnega nadzorstva po 5., 7. in 8. točki 23. člena Zakona o varstvu pred sevanji in jedrski varnosti in določbe Pravilnika o uporabi virov sevanja sevalni dejavnosti, tožnikoma ni mogoče pripisati sokrivde za nastalo škodo.