TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi obdolženega J. P. se delno ugodi in sodba sodišča prve stopnje spremeni v krivdnem izreku, v odločbi o kazenski sankciji in odvzemu premoženjske koristi tako, da glasi:

Obdolženi J. P. (osebni podatki kot v prvostopni sodbi)

je kriv,

ker je v Mariboru in Republiki Avstriji neupravičeno, to je v nasprotju s 7. in 10. členom Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (Uradni list RS, št. 108/99) skupaj s S. B. kot sostorilec s sodelovanjem pri izvršitvi dejanja prodajal substance, ki so razglašene za mamila in to speed, ki je kot prepovedana droga amfetamin naveden na 70. mestu v II. skupini v Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog (Uradni list RS, št. 49/2000, 8/2001, 78/2002, 53/2004, 37/2005 in 122/2007)

in sicer je skupaj s S. B. v času od marca 2007 do 19. 9. 2008 neupravičeno prodal D. T. 354 g speeda za 1.770,00 EUR.

S tem je storil kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili po prvem odstavku 196. člena v zvezi s členom 25 Kazenskega zakonika in se mu izreče kazen 1 (eno) leto zapora, v katerega se mu po členu 49 Kazenskega zakonika všteje čas odvzema prostosti in čas prebit v priporu od 30. 6. 2016 od 10.15 ure do 18. 4. 2017.

Po prvem v zvezi z drugim odstavkom 96. člena Zakona o kazenskem postopku se obdolžencu J. P. naloži v plačilo znesek 885,00 EUR, ki ustreza s kaznivim dejanjem pridobljeni premoženjski koristi, pri čemer bo navedeni znesek plačal v 20 (dvajsetih) zaporednih mesečnih obrokih po 44,25 (štiriinštirideset 25/100 EUR).

II. V ostalem se pritožba obdolženega, pritožba zagovornika pa v celoti zavrneta kot neutemeljeni in v nespremenjenem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Prav tako ne more biti uspešen zagovornik, ko trdi, da je prepoznava obdolženca po fotografiji bila opravljena nezakonito in v nasprotju z našim ZKP, s čimer prav tako nakazuje, da gre za nedovoljen dokaz, s čimer meri na kršitev iz člena 371/I-8 ZKP. Posamezna procesna dejanja, ki jih je opravil tuji organ, so namreč veljavna tudi v kazenskem postopku, ki teče pri nas po prevzemu pregona, čeprav niso bila opravljena na način, kot ga določa ZKP. Zato okoliščina, da je bila prepoznava po fotografiji s strani priče D. T. opravljena v Republiki Avstriji, te prepoznave ne dela nezakonite, kot to zmotno meni zagovornik. Sicer pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da napadena sodba ne temelji na prepoznavi, ampak na izpovedbi priče D. T., ki se je zaslišan v obravnavani kazenski zadevi med drugim v celoti skliceval na oba zapisnika o njegovem zaslišanju pri Deželnem kriminalističnem uradu Gradec z dne 27. 5. 2009 in z dne 10. 6. 2010, ko je tudi pojasnil kako je obdolženca prepoznal na fotografiji št. 5. Sicer pa je prepoznava po fotografiji po svoji naravi zgolj obvestilo in tako dokaz v spoznavnem, ne pa tudi v procesnoformalnem smislu, ki ne predstavlja nedovoljenega dokaza po členu 371/I-8 ZKP. Sodišče sicer na takšno obvestilo ne more opreti sklepov o dejanskih ugotovitvah, kar ni storilo niti v obravnavani zadevi, saj je razloge napadene sodbe oprlo na izpovedbo priče D. T., s katero je obdolženega obremenil.