TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se ugotovi kršitev iz 1. točke 372. člena Zakona o kazenskem postopku v zvezi s prvim odstavkom 253. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).

Ker notar v konkretnem primeru ni bil dolžan raziskovati dejanskega stanja preko tega, kar je ugotovil na podlagi uradnih evidenc in kar mu je povedal obdolženec, je zakonski znak „spraviti v zmoto“ podan, če je obdolženec notarju povedal kaj lažnega, česar notar ni mogel preveriti.

Kaznivo dejanje po prvem odstavku 253. člena KZ-1, stori tudi, kdor spravi v zmoto pristojni organ, tako da določene okoliščine zamolči, izključno na podlagi teh navedb pa pristojni organ v javni listini, zapisniku, knjigi ali poslovni listini, te lažne okoliščine potrdi.

Obdolženec, ki pooblastila oškodovanke kot druge skupne lastnice ni imel, zemljiški dolg na skupnem premoženju pa je bilo mogoče ustanoviti le na nepremičnini kot celoti, je bil razpolagalno nesposoben, zato je bil sklenjeni enostranski pravni posel nedopusten.