TFL Vsebine / TFLGlasnik

ZDoh-2 je pod določenimi pogoji, ki jih bom navedel v nadaljevanju, omogočil nižjo davčno osnovo od splošnega pravila, ki velja za bonitete po prvem odstavku 43. člena ZDoh-2. Za razliko od splošnega pravila, po katerem se znesek bonitete vrednoti po tržni ceni bonitete oziroma subsidiarno na podlagi stroška, ki je v zvezi z boniteto nastal delodajalcu, je ZDoh-2 dodal možnost, da se boniteta vrednoti zgolj³ v višini 65 odstotkov tako ugotovljene vrednosti bonitete. V primeru, da pogoji za uporabo tako znižane osnove za vrednotenje bonitet niso izpolnjeni, velja za vrednotenje bonitete iz delodajalčeve pravice do pridobitve delnic v bistvu ureditev, kot je veljala pred ZDoh-2.

Nov predlog sprememb ZDoh-2 ne spreminja 43. člena ZDoh-2

Nov predlog sprememb ZDoh-2, ki ga je pripravila Vlada RS,⁴ v ničemer ne posega v omenjeno ureditev ZDoh-2, tj. ne predlaga nobenih sprememb. Glede na to, da bo zakonodajalec verjetno v kratkem (vlada je predlagala nujni postopek) odločal o predlogu sprememb ZDoh-2, želim prikazati nekatere težave veljavnega 43. člena ZDoh-2, za katere menim, da je smiselno, da jih zakonodajalec vključi v spremembo zakona oziroma ustrezno pojasni. Kot bo lahko razvidno iz nadaljevanja, pri tem (vsaj po mojem mnenju) ne gre za neke bistvene spremembe, ki bi zahtevale obširne študije ali podaljševale razpravo o predlaganih dohodninskih spremembah, temveč kvečjemu bolj za razjasnitev nejasnosti in dopolnitve dosedanje ureditve vrednotenja bonitet po ZDoh-2, katere namen je bil očitno omogočiti davčno bolj ugodno ureditev ponudbe delnic zaposlenim.

Ker nov predlog spremembe ZDoh-2 take ureditve v ničemer ne spreminja, se zdi edino logično, da tudi sedanja vlada izhaja iz smiselnosti ugodnejše davčne obravnave pravice zaposlenih do pridobitve delnic.

Sprememba ZDoh-2 kot priložnost, da se nejasnosti šestega odstavka 43. člena ZDoh-2 odpravijo

ZDoh-2 je ureditev vrednotenja bonitet tehnično dopolnil z dodatnimi tremi odstavki 43. člena (šesti do deveti odstavek).

Šesti odstavek 43. člena ZDoh-2 omogoča, da znesek bonitete glede pravice do pridobitve delnic znaša le 65 odstotkov vrednosti, ki sicer izhaja iz prvega odstavka tega člena. Omogoča zato, ker je uveljavitev take možnosti odvisna od izpolnjevanja nekaterih pogojev. Iz besedila omenjenega odstavka najbolj očitno izhajajo trije pogoji⁵ za uveljavitev tako znižane davčne osnove za pridobitev delnic kot bonitete:

1. izdajatelj zadevnih delnic je delodajalec ali nadrejena družba delodajalca,
2. delovno razmerje med delojemalcem in delodajalcem je do dneva izvršitve pravice oziroma odsvojitve pravice trajalo več kot eno leto in
3. ne gre za boniteto, povezano s poslovno uspešnostjo, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodkov iz delovnega razmerja.⁶

Manj jasno pa je, ali šesti odstavek 43. člena ZDoh-2 med pogoje za uveljavitev tako znižane davčne osnove šteje tudi to, da je delodajalec, ki zaposlenim ponudi delnice, gospodarska družba.⁷

Članek se omejuje na navedena pogoja, povezana z izdajateljem delnic in delodajalcem, gospodarsko družbo, ne obravnava pa drugih pogojev, ki jih obravnavata šesti in osmi odstavek 43. člena ZDoh-2.

Podružnica in gospodarska družba

Delodajalec je lahko tudi podružnica tujega podjetja, ki po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD‑1) ne sodi med gospodarske družbe in nima pravne subjektivitete.⁸ Ali v tem primeru zaposleni take podružnice, ki se jim ponudi pravica do pridobitve delnic, niso upravičeni (ob upoštevanju preostalih pogojev) do uveljavitve znižane osnove za vrednotenje bonitete?

Menim, da so, in zdi se, da se k temu v praksi nagibajo tudi davčni organi.⁹ Podružnica tujega podjetja predstavlja le del pravne osebe, sestavni del njenega ustanovitelja, ki je gospodarska družba, pri čemer nastopa v pravnem prometu v imenu in za račun tujega podjetja (gospodarske družbe).¹⁰ V tem smislu menim, da je utemeljena trditev, da pravico v takem primeru zagotavlja gospodarska družba, katere poslovna enota je zadevna podružnica, in omemba gospodarske družbe v prvem stavku šestega odstavka 43. člena ZDoh-2 zato ne more biti ovira za uveljavitev ugodnejše davčne obravnave oseb, zaposlenih v tuji podružnici. Ne glede na navedeno razlago menim, da je zdaj priložnost, da zakonodajalec s spremembo zakona to razlago tudi pojasni v zakonskem besedilu, saj sem prepričan, da bo v poslovni praksi ob sedanjem besedilu prihajalo do nejasnosti. V tem smislu se zdi sklicevanje na gospodarsko družbo v prvem stavku šestega odstavka 43. člena ZDoh‑2 verjetno odveč.

Neposredna nadrejena oseba delodajalca je neutemeljeno prestrog pogoj za ugodnejšo davčno obravnavo

Pri tem pa je lahko v praksi večja težava pogoj, ki ga šesti odstavek 43. člena ZDoh-2 zahteva v zvezi z osebo izdajatelja delnic, če to ni sam delodajalec. Zakon namreč brez navajanja razlogov za tako razlikovanje omejuje osebo upravičenega izdajatelja delnic le na neposredno nadrejeno osebo delodajalca (poleg delodajalca). Zaposleni lahko uveljavi davčno ugodnejšo vrednotenje bonitete glede na navedeno le, če zadevne delnice izda delodajalec ali njemu neposredno nadrejena družba. Nadrejena oseba je v sedmem odstavku 43. člena ZDoh-2 določena kot družba, ki ima neposredno v lasti večinski delež glasovalnih pravic ali večinski delež v kapitalu gospodarske družbe iz šestega odstavka istega člena. Taka opredelitev nadrejene osebe sicer sama po sebi ni problematična, vprašamo pa se lahko, zakaj je za ugodnejšo davčno obravnavo bonitete potreben odnos neposredne nadrejenosti med delodajalcem in izdajateljem.

V praksi globalnih korporacij, ki imajo posredno ali neposredno povezane družbe po celotnem svetu in pri katerih je nekaj običajnega, da zaposlenim po vsem svetu omogočajo pridobitev delnic v matični družbi, je ravno zaradi narave takih korporacij praviloma ali pa vsaj običajno tako, da hčerinskih družb ali podružnic po svetu ne ustanavljajo (neposredno nadrejene) matične družbe, temveč družbe, ki so zgolj povezane z matično družbo.

Tako prakso jasno dopuščata in jo spodbujata tudi Prospektna uredba in Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI‑1),¹¹ ki določata izjemo od siceršnje obveznosti objave prospekta v primeru ponudbe vrednostnih papirjev, ki jih delodajalec ali povezano podjetje ponudi, dodeli ali jih bo dodelilo trenutnim ali nekdanjim direktorjem ali zaposlenim. Ureditvi ZDoh-2 in ZTFI‑1 (oziroma Prospektne uredbe) sta si zato sistemsko v nasprotju, saj ZDoh-2 omogoča bistveno ugodnejšo obravnavo za ponudbe delnic, ki jih izda neposredno nadrejena družba, v primerjavi s ponudbo delnic drugih povezanih družb, pri čemer, kot je bilo že pojasnjeno, za tako razlikovanje ni razviden noben utemeljen razlog. Glede na navedeno se zdi edino smiselno, da se s spremembo ZDoh-2 uporaba šestega odstavka razširi tudi na ponudbe delnic povezanih družb delodajalca.

¹ Ur. l. RS, št. 39/22.

² V članku se v nadaljevanju omejujem zgolj na pravico do pridobitve delnic in ne izpostavljam drugega premoženja, ki je lahko predmet take bonitete.

³ Uporaba besede »zgolj« ne pomeni, da avtor meni, da je tako znižana osnova za vrednotenje bonitet prenizka, navedeno pa tudi ni predmet tega prispevka.

⁴ Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini z dne 28. julija 2022, objavljen na https://e-uprava.gov.si/.resources/euprava/img/main.jpg, in predlog, objavljen v Poročevalcu DZ z dne 27. septembra 2022 (EVA: 2022‑1611-0093).

⁵ Dodatni pogoji za ugodnejšo davčno obravnavo so navedeni v sedmem odstavku (opredeljuje neposredno nadrejeno družbo) in osmem odstavku 43. člena ZDoh-2.

⁶ Glede slednjega glej 12. točko prvega odstavka 44. člena ZDoH-2, v povezavi s šestim odstavkom 43. člena ZDoh-2.

⁷ Prvi stavek šestega odstavka 43. člena se namreč začne z naslednjimi besedami: »Če delodajalec, gospodarska družba, delojemalcu zagotovi pravico […].«

⁸ Glej 5. in 20. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR‑1).

⁹ Tako stališče mi je znano iz pojasnila davčnih organov, danega na podlagi prvega odstavka 13. člena Zakona o davčnem postopku.

¹⁰ Člen 679 ZGD‑1.

¹¹ Uredba 2017/1129/EU, glej točko (i) četrtega odstavka 1. člena in 75. člen ZTFI‑1. Hkrati ni odveč poudariti 17. uvodne določbe omenjene uredbe, ki poudarja razlog za spodbujanje lastništva zaposlenih. (Spodbujanje direktorjev in zaposlenih k temu, da imajo v lasti vrednostne papirje podjetja, v katerem so zaposleni, lahko pozitivno vpliva na upravljanje podjetij in prispeva k ustvarjanju dolgoročne vrednosti, saj spodbuja predanost zaposlenih in občutek lastništva, usklajuje interese delničarjev in zaposlenih ter slednjim omogoča priložnosti za naložbe.)