IZREK
Sodba Vrhovnega sodišča št. I Ips 3425/2014 z dne 8. 10. 2019 se razveljavi. Zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo je zoper sodbo Vojaškega sodišča IV. armade št. I Sod 117/46 z dne 30. 8. 1946 v zvezi s sklepom Vrhovnega sodišča Jugoslovanske armade št. II Sod 882/46 z dne 1. 9. 1946 po pooblaščenki Lidiji Grbec, odvetnici v Ljubljani, vložil Alejandro Rupnik, Argentinska republika, se zavrne. Sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. VII K 3425/2014 z dne 25. 9. 2020 se razveljavi. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 426. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrže.
EVIDENČNI STAVEK
Uredba o vojaških sodiščih je bila v času sojenja Vojaškega sodišča IV. armade leta 1946 veljavno procesno pravo, ki je urejalo obrazložitev kot sestavino sodbe vojaškega sodišča, zato ni bilo podlage za uporabo pravil Zakonika o sodnem kazenskem postopanju za Kraljevino Jugoslavijo, ki zmanjšujejo pomen priznanja krivde, saj sodišču v primeru priznanja krivde nalagajo zbiranje nadaljnjih dokazov. Uredba o vojaških sodiščih ne vsebuje pravila, ki bi sodišču kljub obtoženčevemu priznanju krivde nalagalo nadaljnje zbiranje dokazov ali bi kako drugače zmanjševalo pomen priznanja krivde, temveč je v njej obtoženčevo priznanje krivde primeroma opredeljeno kot eno od dokaznih sredstev, s katerimi mora biti obrazložena presoja sodišča o ugotovitvi dejstev. Sodba armadnega sodišča je obrazložena skladno s pravili Uredbe o vojaških sodiščih, ta Uredba pa je skladna s splošnimi, od civiliziranih narodov priznanimi pravnimi načeli. Zato je Vrhovno sodišče s presojo, da je sodba Vojaškega sodišča IV. armade nezadostno obrazložena, prekršilo prepoved sodniške samovolje iz 22. člena Ustave.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.