TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Določba 62. člena Zakona o sodiščih ni v neskladju z Ustavo. Pobuda Sodnega sveta za oceno ustavnosti drugega odstavka 61. člena, prvega do petega odstavka 62. člena, tretjega odstavka 64. člena in 66. člena Zakona o sodiščih ter 15. do 36. člena Zakona o sodniški službi se zavrže.

Sodni svet ni zakonsko določen predlagatelj postopka za oceno ustavnosti pred Ustavnim sodiščem. Ker tudi ne uživa položaja, ki bi bil analogen položaju sodišča ali katerega drugega zakonsko določenega predlagatelja, mu ni mogoče priznati, da lahko z zahtevo začne postopek za oceno ustavnosti zakona. Zakonsko določene (ne)pristojnosti, na podlagi katere Sodni svet odloča o pravicah drugih, ni mogoče priznati kot njegove pravice, zaradi katere bi izkazoval pravni interes za izpodbijanje zakonskih določb. Prav tako državni organ ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje zakonskih določb, ki neposredno posegajo v pravni položaj oseb, o katerih pravicah ta državni organ odloča. Načelo delitve oblasti ne pomeni avtonomnosti posameznih vej oblasti, ampak med njimi vzpostavlja medsebojno odvisnost. Institut zavor in ravnovesij je bistven sestavni del načela delitve oblasti tako s funkcionalnega kot z organizacijskega vidika. Ker so sodniki nosilci oblasti, za katere ni vzpostavljena neposredna odgovornost volivcem, je v skladu z zahtevo po medsebojni odvisnosti nosilcev različnih funkcij državne oblasti, da izvršilna in zakonodajna oblast sodelujeta pri imenovanju sodnikov. Zato določba Zakona o sodiščih, po kateri je minister za pravosodje pristojen imenovati predsednika sodišča izmed treh kandidatov, ki jih predlaga Sodni svet, in zakonska določba, po kateri predsednika Vrhovnega sodišča imenuje Državni zbor na predlog ministra za pravosodje in po poprejšnjem mnenju Sodnega sveta in občne seje, nista v neskladju z načelom delitve oblasti. Določba Zakona o sodiščih o načinu imenovanja predsednika Vrhovnega sodišča ni v neskladju z načeli pravne države, ker jo je po splošnih interpretacijskih pravilih mogoče razlagati le tako, da se z njo drugače ureja samo pristojnost organov, ki sodelujejo in odločajo v postopku imenovanja predsednika sodišča, ter število kandidatov, ki jih mora vsebovati predlog za imenovanje, ne pa tudi druga vprašanja glede načina imenovanja predsednika sodišča.