TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1. Tožnik je dne 9. 10. 2020 vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri je navedel, da jo vlaga zaradi kršitve ustavno varovanih pričakovanj po prvem odstavku 51. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1). V tožbi je pojasnil, da je dne 28. 5. 2020 na policijski postaji v Mariboru zoper neznanega voznika podal prijavo zaradi storjenega prekrška. Dne 10. 7. 2020 pa je od prekrškovnega organa prejel obvestilo s pozivom, naj se izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška, ker je tudi neznani voznik, ki ga je prijavil, zoper njega podal prijavo. Tožnik na poziv ni odgovoril, dne 2. 9. 2020 pa je prekrškovnemu organu poslal poizvedbo o stanju postopka, ki se vodi zoper njega, a odgovora ni prejel, zaradi česar se, kot zatrjuje, nahaja v hujšem negotovem stanju. V zadevi gre za nedopusten molk organa, ki pa ga ZP-1 ne ureja, kar pomeni, da v primeru molka prekrškovnega organa pravno varstvo ne obstaja. Ker je treba po petem odstavku 51. člena ZP-1 o zaključku prekrškovnega postopka obvestiti le predlagatelja, ne pa tudi kršitelja, predstavlja omenjena določba po prepričanju tožnika nedopustno pravno praznino. To neutemeljeno razlikovanje ruši temeljno načelo zaupanja v pravo. Sodišče zato prosi, da zanj vzpostavi gotovo stanje in potrdi, da je bil postopek o prekršku zoper njega pravnomočno ustavljen. Predlaga pa tudi, da sodišče omenjeno zakonsko določbo predloži v presojo Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.

2. V vlogi, ki jo je sodišče prejelo dne 11. 11. 2020, je tožnik dodatno pojasnil, da vlaga tožbo zaradi nezakonitosti posamičnega dejanja organa, ker mu s področnim zakonom, to je ZP-1, sodno varstvo ni zagotovljeno. Pojasnil je, da s tožbo zahteva izdajo posamičnega upravnega akta, s katerim bi ga organ utrdil v njegovem pravnem položaju, akcesorno pa zahteva ugotovitev, da je bilo s tem, ker prekrškovni organ ni po uradni dolžnosti izdal zahtevanega potrdila, nedopustno poseženo v njegove ustavno zajamčene pravice ter ustavno varovana pričakovanja.

3. Tožbo je sodišče poslalo v odgovor toženi stranki, ki je v odgovoru navedla, da se je pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa Policijske postaje Maribor po preučitvi zadeve na podlagi 2. alineje četrtega odstavka 51. člena ZP-1 odločila, da ne bo izdala odločbe o prekršku ter da tudi ne bo vložila obdolžilnega predloga, saj ni dokazano, da je prekršek storil kateri od kršiteljev. Svojo očitno napako je prekrškovni organ popravil dne 11. 2. 2021, ko je tožniku na njegov dopis dne 2. 9. 2020 posredoval odgovor št. 223-85/2020/8 (3F611-03).

4. Na podlagi navedenega odgovora je sodišče tožniku dne 18. 2. 2021 posredovalo dopis, v katerem ga je pozvalo, naj v določenem roku glede na navedbe toženke, sodišču sporoči, ali še vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi.

5. Na omenjeni poziv je tožnik sodišču odgovoril v vlogi, prejeti dne 9. 3. 2021, v kateri je navedel, da zaradi neustavnosti petega odstavka 51. člena ZP-1 vztraja pri ugotovitveni tožbi. Navedel je še, da tožbo razširja, saj meni, da je bila uvedba prekrškovnega postopka nezakonita. Sodišče prosi, da preveri spis prekrškovne zadeve, preveri objektivnost razlogov za uvedbo postopka o prekršku ter izda ugotovitveno sodbo.

6. Tožba ni dopustna.

7. Iz podatkov predloženega spisa v zadevi o prekršku izhaja, da je bil tožnik z dopisom z dne 5. 7. 2020 na podlagi 55. člena ZP-1 obveščen, da je zoper njega v teku prekrškovni postopek. V obvestilu mu je bila ob tem dana možnost, da se v določenem roku izreče o dejstvih in okoliščinah očitanega prekrška. Dne 2. 9. 2020 je tožnik v poslanem dopisu od prekrškovnega organa zahteval potrditev, da je postopek zoper njega zaključen. Ker odgovora ni prejel, prejel pa tudi ni odločbe o prekršku, je vložil tožbo v upravnem sporu.

8. Glede na njeno vsebino je treba tožbo z naknadno dopolnitvijo po presoji sodišča obravnavati kot tožbo zaradi molka organa prve stopnje, ki vključuje tudi zahtevo za ugotovitev posegov v ustavne pravice. Tožnik namreč v tožbi od sodišča zahteva, da potrdi, da je bil postopek o prekršku, ki se je vodil zoper njega, pravnomočno končan.

9. V hitrem prekrškovnem postopku se po prvem odstavku 58. člena ZP-1, če v ZP-1 ali drugem zakonu ni drugače določeno, glede pregledovanja in prepisovanja spisov smiselno uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), ki v sedmem odstavku 82. člena določa, da ima stranka pravico zahtevati obvestila o poteku postopka, torej tudi o tem, v kateri fazi je postopek oziroma ali je bil postopek že zaključen. Zoper sklep o zavrnitvi zahteve je po osmem odstavku 82. člena ZUP dovoljena pritožba.

10. V obravnavani zadevi je toženka po prejemu tožbe v upravnem sporu sodišču sporočila, da se je pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa po preučitvi zadeve na podlagi 2. alineje četrtega odstavka 51. člena ZP-1 odločila, da tožniku ne bo izdala odločbe o prekršku in da zoper njega tudi ne bo vložila obdolžilnega predloga, ker meni, da storitev prekrška ni dokazana. O zaključku prekrškovnega postopka tekom trajanja upravnega spora je bil tožnik obveščen v obvestilu z dne 11. 2. 2021.

11. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve izboljšal svoj pravni položaj. Na obstoj pravovarstvene potrebe mora sodišče paziti po uradni dolžnosti več čas trajanja upravnega spora.

12. Ker je bil prekrškovni postopek v obravnavani zadevi začet na predlog tretje osebe (oškodovanca) in se je vodil v javnem interesu do ugotovitve pristojnega organa, da obstoj prekrška ni izkazan in da torej niso več podane okoliščine, ki bi utemeljevale nadaljevanje postopka, zaradi česar je organ sprejel odločitev, ki je tudi v interesu tožnika, to je, da se postopek ustavi, tožnik po presoji sodišča nima pravno priznanega interesa za nadaljnje vztrajanje pri tožbi v upravnem sporu. S prekrškovnim postopkom, ki je bil zaključen brez izdaje odločbe o prekršku oziroma brez vložitve obdolžilnega predloga, namreč ni bilo z ničemer poseženo v tožnikove pravice oziroma v njegov pravni položaj. Ta je po odločitvi o zaključku prekrškovnega postopka ostal tak, kot je bil pred njegovo uvedbo.

13. Tudi iz preostalih navedb tožnika v tožbi in v njenih dopolnitvah ni razvidno, v čem bi si tožnik v tej zadevi lahko izboljšal pravni položaj. Pravnega interesa za vodenje tega upravnega spora namreč ne more utemeljevati niti z sklicevanjem na neprimernost zakonske ureditve oziroma na zatrjevano neustavnost petega odstavka 51. člena ZP-1 niti na neobstoj razlogov za uvedbo (sedaj že zaključenega) prekrškovnega postopka.

14. Glede na obrazloženo je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1).

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba v roku 15 dni od vročitve pisnega odpravka sklepa. Pritožba se vloži priporočeno po pošti ali neposredno pri tem sodišču v zadostnem številu izvodov za sodišče in stranke.

Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

Pritožbo se lahko vloži le po osebi, ki je opravila pravniški državni izpit (drugi odstavek 22. člena ZUS-1), sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže (smiselno drugi odstavek 89. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105. a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

Ker je bil prekrškovni postopek v obravnavani zadevi ustavljen, tožnik po presoji sodišča nima pravno priznanega interesa za nadaljnje vztrajanje pri tožbi v upravnem sporu.