TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenita tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"Odpravita se odločbi tožene stranke Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije št. 4.104.293 z dne 17. 1. 2011 ter št. 4104293 z dne 13. 7. 2010.

Tožeči stranki se prizna pravica do sorazmernega dela slovenske pokojnine od 10. 2. 2010 dalje, in je tožena stranka dolžna tožeči stranki odmeriti ter izplačati pokojnino od 10. 2. 2010 dalje, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer od vsakokratnega posamičnega zapadlega zneska odmerjene pokojnine dalje do plačila, v roku 8 dni, pod izvršbo.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne do poteka paricijskega roka dalje, do plačila, v 8 dneh, pod izvršbo."

Sporazum je v zvezi s priznavanjem pravice do pokojnine na podlagi zavarovalnih obdobij pri obeh nosilcih zavarovanj izključil veljavnost določb ZPIZ-1, razen kolikor se izrecno sklicuje na upoštevanje zakonodaje posamezne pogodbenice. Zgolj ob tej predpostavki se pri odločanju o pravici do pokojnine na podlagi Sporazuma lahko upoštevajo tudi stališča, zavzeta v zadevi VIII Ips 274/2008 in v odločbi Ustavnega sodišča Up-770/06 z dne 27. 5. 2009, ki so bila sprejeta v sporih pred uveljavitvijo Sporazuma (in na katera se sklicujeta nižji sodišči).

Če je na podlagi 20. in 22. člena Sporazuma zavarovancu priznana pravica do pokojnine na podlagi seštevanja zavarovalnih dob pri nosilcih zavarovanj obeh podpisnic sporazuma, pri posameznem nosilcu zavarovanja na podlagi iste zavarovalne dobe zavarovanec ne more zahtevati priznanja drugačne pokojnine. Le če obstaja po zakonodaji ene od podpisnic pravica do dajatve (pokojnine) brez seštevanja zavarovalnih dob, nosilec zavarovanja pri tej podpisnici zagotovi ustrezno dajatev le na podlagi zavarovalne dobe, ki jo upošteva po svoji zakonodaji (21. člen Sporazuma).

Tožena stranka utemeljeno navaja, da gre na podlagi navedenih določb 37. člena sporazuma z BIH za enkratno odločanje po uradni dolžnosti o prevedbi v času od 8. 10. 1991 do uveljavitve Sporazuma priznanih pokojnin pri posameznem nosilcu zavarovanja na ureditev v skladu z določbami Sporazuma, oziroma za odločitev o pogojih za tako prevedbo. Tako tudi na podlagi Sporazuma z BIH (drugi odstavek 37. člena) še naprej ostaja obveznost nosilca zavarovanja v BIH, da tožniku plačuje invalidsko pokojnino, priznano na podlagi seštevanja zavarovalnih dob pri obeh nosilcih zavarovanja. Gre za trajno razdelitev obveznosti v breme nosilca zavarovanja, ki je pravico priznal. To pa hkrati pomeni, da tožnik po uveljavitvi Sporazuma z BIH na podlagi zavarovalne dobe, ki je bila že upoštevana pri priznanju njegove invalidske pokojnine, pri toženi stranki ne more uveljaviti drugih pokojninskih dajatev.