TFL Vsebine / TFLGlasnik

Ekipa Pravne fakultete (PF) Univerze v Ljubljani se je konec marca 2021 udeležila regionalnega finala svetovnega tekmovanja iz poznavanja prava Evropske unije – European Law Moot Court Competition (ELMC), ki ga organizira ELMC Society v sodelovanju s Sodiščem EU. Ekipa se je v kategoriji strank uvrstila v polfinale regionalnega finala tekmovanja in s tem dosegla 5. do 8. mesto na svetu, v kategoriji generalnega pravobranilca Sodišča EU (AG) pa je zasedla odlično 3. do 4. mesto na svetu.

Ekipo so pod vodstvom izr. prof. dr. Ane Vlahek, ki kot mentorica že dve desetletji pripravlja ekipe na mednarodna študentska tekmovanja, ter nekdanjih izjemno uspešnih tekmovalk na ELMC in CEEMC (Central and East European Moot Court) Hane Palčič Vilfan in Sare Ermenc sestavljali študentki tretjega letnika dodiplomskega študija Urška Arzenšek (v vlogi AG) in Žana Žabnikar (v vlogi tožene stranke) ter študenta podiplomskega študija Alja Lavtar (v vlogi tožeče stranke) in Gašper Moškotevc (v vlogi pravnega svetovalca).

V ospredju konkurenčno in azilno pravo

Letošnji namišljeni primer je zaobsegal dve – v EU zelo pereči – osrednji temi. Zaradi izbruha epidemije je podjetje Fonda s sodelovanjem Univerze Jakab razvilo programsko opremo in elektronske zapestnice za zbiranje zdravstvenih podatkov potrošnikov. Confinia (ena od držav članic EU) je svojim državljanom predpisala obvezno nošenje teh zapestnic, s čimer je Fondi zagotovila hitro in učinkovito zbiranje zdravstvenih podatkov, ki so podjetju omogočili razvoj cepiva v zgolj šestih mesecih. Konkurenčno farmacevtsko podjetje Anato je prav tako nameravalo razviti cepivo, ki bi preprečilo širjenje virusa, zaradi česar je želelo pridobiti dostop do zbranih podatkov. Ker Fonda podatkov ni želela deliti, je zadeva prišla pred nacionalno sodišče, ki je na Sodišče EU naslovilo dve predhodni vprašanji.

Najprej, ali ima podjetje sploh prevladujoč položaj na trgu EU, kjer so se odprla vprašanja relevantnega geografskega in produktnega trga ter možnost presoje prevladujočega položaja, ko podjetje sploh še ne ponuja produktov na trgu. Problematika primera se je nadaljevala s presojanjem zlorabe prevladujočega položaja po pravu EU. Sporno je bilo vprašanje, ali lahko pridobljeni podatki predstavljajo »osnovno infrastrukturo«, ki naj bo dostopna konkurentom. Uporaba doktrine »osnovne infrastrukture«, ki jo je Sodišče EU vzpostavilo v svoji sodni praksi, in njena aplikacija na podatke je še posebej zanimiva in aktualna v današnji informacijski družbi. Primer je bil izjemno zahteven tudi z vidika konceptualno spornega in perečega vprašanja bistva konkurenčnega prava EU, tj. ali je to lahko namenjeno varovanju širšega družbenega interesa, kot sta zdravje in življenje ljudi.

V drugem delu se je primer letošnjega tekmovanja dotaknil problematike obravnave prosilcev za azil v času epidemije in omejevanju njihovih pravic s prisilnim pridržanjem v azilnih centrih ter prisilnim zbiranjem njihovih zdravstvenih podatkov. Slednje je bilo zanimivo predvsem z vidika tehtanja človekovih pravic s širšim interesom javnega zdravja ter z vidika varstva osebnih podatkov, urejenega v GDPR.

Epidemija kot dodaten izziv

Postopek na tekmovanju je simuliral postopek predhodnega odločanja na Sodišču EU, v vlogi sodnikov pa so nastopali profesorji prava EU, strokovni sodelavci na Sodišču EU ter drugi strokovnjaki s področja konkurenčnega in azilnega prava EU. S svojim strokovnim znanjem so na ustnem delu tekmovanja preverjali znanje študentov in razumevanje primera ter njegove kompleksne problematike, s tem pa omogočili še podrobnejši vpogled v izzive, s katerimi se sooča EU.

Ekipa PF je pričela z raziskovalnim delom v začetku oktobra takoj po objavi primera in je do konca decembra pripravila memoranduma za tožnika toženca. Memoranduma v angleškem in francoskem jeziku sta skupaj obsegala 60 strani. Na podlagi dobro ocenjenih pisnih izdelkov se je ekipa uvrstila na enega od dveh regionalnih finalov (Schuman Regional Final in Adenauer Regional Final) in s tem med 32 najboljših ekip na svetu. Sledile so intenzivne večmesečne priprave na ustne nastope, ki pa so zaradi varstva pred okužbo s koronavirusom v celoti potekale preko spleta in od doma članov ekipe. Zaradi preprečevanja širjenja epidemije sta tudi regionalna finala letos prvič v zgodovini tekmovanja potekala v spletni izvedbi preko platforme Zoom.us. To so študentje dobro usvojili že tekom izvedbe fakultetnega pedagoškega procesa v preteklem in tekočem študijskem letu, tako da niso imeli z njeno uporabo nikakršnih težav. Je pa letošnja »koronska« izvedba tekmovanja njegov slogan »moot, meet & compete« žal okrnila v delu, ki poudarja pomen spoznavanja – obiskov tujih univerz in druženja s študenti, profesorji in sodniki iz tujine.

Ne glede na ovire, ki jih je predstavljala epidemija, se je ekipa s položajem dobro soočila. Poleg vsakodnevnega individualnega dela in študija literature so se člani ekipe večkrat tedensko srečevali na t. i. Zoom sestankih, kjer so razpravljali o relevantnih pravnih in dejanskih argumentih ter vadili svoje govorne nastope. To je v času ukrepov pomembno prispevalo tudi h krepitvi občutka pripadnosti fakultetni skupnosti. V neprecenljivo pomoč ekipi pri pretresanju pravnih argumentov ter utrjevanju in izpopolnjevanju govornih nastopov je bil ekipi tudi izr. prof. dr. Klemen Podobnik, strokovnjak za pravo EU, še posebej konkurenčno pravo EU, ki je bilo v središču letošnjega primera, in nekdanji mentor uspešnih fakultetnih ekip na ELMC in CEEMC ter sodnik na ELMC. Priprave na tekmovanje so potekale tako, da so se mentorica, coachinji in gostje postavili v vlogo sodnikov ter z zahtevnimi vprašanji preverjali znanje študentov ter opozarjali na nepravilnosti in potrebne izboljšave argumentov in samih ustnih nastopov. Četudi se člani ekipe zaradi epidemije v živo niso sestajali in tudi na tekmovanju govornici v vlogi strank in njun pravni svetovalec niso bili v istem prostoru, so študentje ekipno delo preko spleta a odlično opravili.

Na regionalnem finalu Adenauer, ki se ga je poleg ekipe Univerze v Ljubljani udeležilo še 15 drugih ekip (med drugim z univerz Edinburgh, Haag, Liege, Firence, UCL, Uppsala, Dunaj, Leiden, Torino), so se vsi študentje fakultetne ekipe v izločilnih bojih odlično odrezali. S poglobljenim poznavanjem tako splošnih tem prava EU kot izbranih tem s področja konkurenčnega in azilnega prava EU ter z brezhibnimi nastopi v angleškem in francoskem jeziku so prepričali sodnike in se tako v kategoriji strank in v kategoriji pravobranilca Sodišča EU uvrstili v polfinale. S tem so se uvrstili med osem najboljših ekip na svetu, v kategoriji pravobranilca Sodišča EU pa zasedli 3. do 4. mesto na svetu. Četudi se ekipi ni uspelo uvrstiti med dve najboljši ekipi na svetu in s tem v veliki finale na sedežu Sodišča EU v Luksemburgu, izvrstnost študentov pri raziskovalnem delu in pravnem argumentiranju ter odlična dosežena rezultata dokazujejo visoko raven kakovosti poučevanja prava EU ter na splošno študija na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Ekipe študentov in študentk naše fakultete tako na področju prava EU nadaljujejo tradicijo uspešnega pariranja najboljšim tujim pravnim fakultetam, ki jih praviloma zastopajo starejši in izkušenejši študentje podiplomskega LL.M. študija s specializacijo iz evropskega prava.

Foto: Zoom.us, zajem zaslona, z leve proti desni: zgoraj: Urška Arzenšek, Hana Palčič Vilfan, Žana Žabnikar, spodaj: Alja Lavtar, Sara Ermenc, Gašper Moškotevc.

Foto: Zoom.us, zajem zaslona, z leve proti desni: zgoraj: Hana Palčič Vilfan, izr. prof. dr. Ana Vlahek, Sara Ermenc, sredina: Urška Arzenšek, Alja Lavtar, Žana Žabnikar, spodaj: Gašper Moškotevc.

* Besedilo je nekoliko krajša različica prispevka Ana Vlahek, Hala Palčič Vilfan: Epidemija tudi osrednja tema letošnjega ELMC: nov odličen uspeh ljubljanske pravne fakultete, v: Pravnik, št. 1-2/2021. (Delna) reprodukcija z dovoljenjem uredništva in Zveze društev pravnikov Slovenije.