TFL Vsebine / TFLGlasnik

Prejšnji mesec je Vlada RS določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru. Po navedbah ministra za javno upravo Franca Propsa želijo skrajšati čas od vložitve vloge do končne odločitve, novela pa naj bi vzpostavila pravne podlage za večjo digitalizacijo postopkov, razširila možnosti za elektronsko vročanje in omogočila avtomatizacijo določenih procesov, vse to pa ne na račun temeljnih načel upravnega postopka, »tako da procesni standardi ostajajo enaki tako pri ugotavljanju dejanskega stanja kot pri varovanju pravic strank«.[1] Minister računa, da bo prva obravnava predloga v Državnem zboru še pred poletnimi počitnicami.[2] Postopek sprejemanja pa spremlja tudi ekipa velikega e-komentarja Zakona o splošnem upravnem postopku, na čelu z urednikoma dr. Polonco Kovač in dr. Erikom Kerševanom, ki bo sprejete spremembe ažurno vključila tudi v obstoječe besedilo e-komentarja. Napovedane spremembe namreč niso majhne, tj. novela predvideva obvezno elektronsko vročanje za pravne osebe, spremembe pri vročanju dokumentov v fizični obliki, možnost izdaje odločbe brez obrazložitve v primerih, ko je vloga odobrena, ustno obravnavo prek videokonference in možnost, da se potrdilo iz uradnih evidenc v elektronski obliki izda samodejno.

Kot so zapisali na spletnih straneh Vlade, predlog novele Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)[3] ohranja uveljavljen koncept splošnega upravnega postopka. Cilj predlaganih sprememb je povečati učinkovitost in pospešiti upravne postopke, optimizirati procesna pravila in s tem razbremeniti posameznike in pravne osebe (na primer gospodarske družbe), ki se v različnih vlogah znajdejo v postopku, ter razbremeniti organe nepotrebnih procesnih aktivnosti.

Predlog zakona, tako predlagatelj, prinaša vrsto administrativnih razbremenitev tako za organe kot stranke: »Novela bo vzpostavila pravne podlage za večjo digitalizacijo postopkov, razširila možnosti za elektronsko vročanje, omogočila avtomatizacijo določenih procesov ter se prilagodila sodobnemu načinu življenja in trendom moderne družbe. S tem bo upravni postopek postal prijaznejši za uporabnike storitev, hkrati pa bo razbremenil zaposlene na upravnih organih, ki bodo lahko več svojega časa namenili vsebinskemu odločanju.«[4] 

Večje spremembe se nanašajo na področje vročanja. Po predlogu zakona se namreč za poslovne subjekte uvaja obvezno elektronsko vročanje v varni elektronski predal, kar bo razbremenilo tako poslovne subjekte kot tudi upravne organe. Dejstvo je, da poslovni subjekti z državo v nekaterih upravnih postopkih že zdaj poslujejo le elektronsko (na primer v davčnih zadevah), zdaj se ta obveznost, ki je hkrati prednost, širi na vse upravne postopke. V praksi to pomeni, da bo morala vsaka pravna oseba imeti varni elektronski predal – tistim, ki ga še nimajo, ga bo brezplačno zagotovila država v enem letu od uveljavitve zakona. Za fizične osebe se pri elektronskem vročanju ne spreminja ničesar, organi bodo vročali elektronsko zgolj tistim, ki bodo za to izrazili interes.

Predlagane so tudi spremembe in poenostavitve pri vročanju dokumentov v fizični obliki, in sicer, da če naslovniku dokumenta ni mogoče vročiti osebno v roke, se mu ga pusti v nabiralniku. Povedano drugače: zdaj je pismonoša ob neuspeli vročitvi pošiljko odnesel na pošto, če je naslovnik ni prevzel v 15 dneh, mu jo je pismonoša vrgel v poštni nabiralnik. Po novem bo pismonoša, če naslovnika ne bo doma, dokument takoj dal v nabiralnik in prejemniku ponj ne bo več treba hoditi na pošto. Ob tem se fikcija vročitve iz 15 dni skrajša na sedem, kar pomeni, da se po sedmih dneh šteje, da je pošiljka vročena. S skrajšanjem rokov želi predlagatelj po lastnih besedah zagotoviti predvsem hitrejšo rešitev zadev in hkrati s tem hitrejšo uveljavitev pravic strank: »Velika večina odločb je namreč za stranke pozitivnih, tako da bi s predlaganim skrajšanjem roka stranke pravice pridobile in tudi uveljavile prej.« Ob tem pa je treba poudariti, da se hkrati podaljšuje rok za pritožbo iz 15 na 21 dni, tako da se za stranke, ki se s prejeto odločitvijo ne strinjajo, skupni čas za vročitev in pripravo ter vložitev pritožbe ne spreminja.

Spremembe so predlagane tudi na področju pisanja odločb, in sicer zakon uvaja možnost, da organ lahko izda odločbo brez obrazložitve, na primer v primeru, ko se stranki ugodi in temu nihče ne nasprotuje. Obrazložitev odločbe ali sklepa je temelj za vlaganje pritožb ali drugih pravnih sredstev, a če zaradi okoliščin uporaba pravnih sredstev realno ni pričakovana, pisanje obrazložitve nima dodane vrednosti, hkrati pa po nepotrebnem obremenjuje upravni organ.

Predlog zakona povečuje dostopnost prebivalcem za elektronsko poslovanje oziroma oddajo vlog. Po trenutni ureditvi velja, da za elektronsko oddajo vloge potrebujemo kvalificirano digitalno potrdilo, po novem bi vlogo lahko oddali tudi s t. i. naprednim elektronskim podpisom. Take vrste podpis zagotavlja zadostno stopnjo zanesljivosti, hkrati pa ga po prepričanju predlagatelja uporablja več ljudi, zato bodo storitve prebivalcem bolj dostopne.

Ustrezneje se ureja možnost izvedbe ustne obravnave prek videokonference, kar bo bistveno pospešilo postopek, hkrati pa zmanjšalo stroške tako na strani organa kot osebe, ki bi sicer morala priti na obravnavo. Ni namreč vedno nujno – in temu ni mogoče ugovarjati –, da bi stranke in priče z namenom ugotavljanja in razčiščevanja dejanskega stanja vsakokrat hodile k organu, če se lahko srečajo virtualno (prek računalnika ali telefona s kamero).

Zakon bo omogočil, da se potrdilo iz uradnih evidenc v elektronski obliki lahko izda samodejno. Zahtevo za izdajo potrdila bodo zainteresirani lahko vložili prek eUprave ali drugega informacijskega sistema organa, podobno, kot je to že urejeno za izdajo potrdila o stalnem ali začasnem prebivališču. To na eni strani pomeni veliko razbremenitev za zaposlene, ki zdaj pripravljajo in izdajajo potrdila – minister je povedal, da so v letu 2024 samo na upravnih enotah izdali več kot pol milijona tovrstnih dokumentov –, in na drugi strani prednost za stranke, saj avtomatizacija postopek skrajša z nekaj dni na nekaj minut.

Predlog zakona predvideva še eno novost, tj. pripravljalni – posvetovalni narok. Tega organ lahko skliče, če oceni, da bi s predstavitvijo postopka, dejstev in posledic morebitne odločitve še pred ustno obravnavo lahko na manj formalen način odpravil dvome, vprašanja, negotovost in strahove strank, ki posledično vplivajo na potek postopka. Takšen »sestanek« ne bi bil obremenjen s strogimi formalnimi zahtevami za izvedbo ustne obravnave, zato bi v kompleksnih postopkih lahko omogočil hitrejše sporazumevanje in posledično tudi hitrejši zaključek postopka.

Opombe:

[1] STA: Z novelo zakona o splošnem postopku po Propsovi napovedi hitreje do izdaje odločb, 20. maj 2025. Glej tudi objavo v TFL Novicah 21. maja 2025.

[2] Mimogrede je minister ocenil tudi, da so bili že v letu 2024 sprejeti ukrepi na področju tujcev učinkoviti in da se realni zaostanki ne povečujejo – pripad se ravno zaradi zadev s področja tujcev ne zmanjšuje – spopasti pa se nameravajo tudi s fiktivnimi zaostanki, tj. se med zaostanke štejejo tudi tiste vloge, ki so že rešene, a niso vročene, saj vlagateljev ni več v državi. Prav tam.

[3] Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22–ZDeb.

[4] Vlada potrdila predlog novele Zakona o splošnem upravnem postopku, v: Gov.si, 15. maj 2025. To besedilo je v veliki meri podlaga za to predstavitveno besedilo.