TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbama toženih strank se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje glede pravdnih stroškov spremeni tako, da sta toženca dolžna nerazdelno plačati tožniku 328.386,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.10.2000 dalje do plačila. V ostalem se pritožbi zavrneta kot neutemeljeni in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje. Prvotožena in tožeča stranka sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

 

1. Denarna enota Republike Slovenije je tolar, ki je tudi edino zakonito plačilno sredstvo na območju. Ob nakazani materialnopravni podlagi bi se tako lahko zastavilo le vprašanje, ali je dopustno prisoditi denarno odškodnino v tuji valuti, medtem ko velja, da oškodovanec vedno lahko zahteva kot valuto izpolnitve tolar. Pri tem je povsem nepomembno, kakšna je pravna narava obligacijskega razmerja, kdo so njegovi subjekti in kje je škoda nastala. 2. Temeljni način je v vzpostavitvi prejšnjega stanja (1. odstavek 185. člena ZOR). Kadar vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča ali kadar je sodišče mnenja, da ni nujno, da bi to storila odgovorna oseba, odloči, da mora ta izplačati oškodovancu ustrezno vsoto kot odškodnino. Sodišče prisodi oškodovancu denarno odškodnino, če jo ta zahteva, razen če okoliščine danega primera opravičujejo vzpostavitev prejšnjega stanja (3. in 4. odstavek 185. člena ZOR). Tožeča stranka je izkoristila možnost izbire, ki mu jo daje določilo 4. odstavka 185. člena ZOR in namesto vzpostavitve prejšnjega stanja zahtevala denarno odškodnino. Prvotna nedenarna obveznost je postala denarna z oceno škode v denarju in s tem, ko je tožnik zahteval njeno plačilo. Glede na določilo 186. člena ZOR, po katerem se šteje odškodninska obveznost za zapadlo od trenutka nastanka škode, je oškodovanec upravičen tudi do zamudnih obresti, in sicer od trenutka, ko je ocenil škodo v denarju in njeno višino sporočil povzročitelju.