TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Ob reševanju pritožbe zagovornika obtoženega M.V. se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti v odločbi o pravni opredelitvi in kazenski sankciji spremeni tako, da se ravnanje obtoženca, opisano pod točkama 1 in 2 izreka, pravno opredeli kot kaznivo dejanje ponarejanje denarja po 1. odst. 249. čl. KZ in se obtožencu po istem zakonitem določilu izreče kazen 1 (eno) leto in 6 (šest) mesecev zapora.

Pritožba zagovornika pa se zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih sodba sodišča prve stopnje potrdi.

 

V določilu 23. čl. KZ je neprimeren poskus opredeljen kot položaj, ko storilec poskuša kaznivo dejanje storiti z neprimernim sredstvom ali proti neprimernemu predmetu. Tudi pri kaznivem dejanju ponarejanja denarja bi lahko šlo za neprimeren poskus, če bi bil, kot kazenski zakonik s komentarjem pravilno navaja pritožba, krivi denar ali bankovec takoj prepoznan kot ponaredek. Vendar pa gre za neprimeren poskus le tedaj, ko je ponarejeni denar že na prvi pogled nedvomno mogoče prepoznati kot ponaredek brez vsakega dodatnega preverjanja.