TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se deloma ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrnejo tožbeni zahtevki za:

- priznanje vseh pravic iz dela in do dela, vključno s priznanjem delovne dobe, za čas od 21. 8. 1996 do 10. 11. 1997 (1. alineja prvega odstavka izreka sodbe sodišča druge stopnje v zvezi s 1. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje),

- obračun in izplačilo nadomestila plače za čas od avgusta 1996 do vključno septembra 1997 z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. alineja prvega odstavka in drugi odstavek izreka sodbe sodišča druge stopnje v zvezi s 1. - 14. alinejo II/2. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje),

- plačilo regresa za letni dopust za leto 1997 z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (6. alineja prvega odstavka in drugi odstavek izreka sodbe sodišča druge stopnje v zvezi s 1. alinejo II/3. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje),

- plačilo zakonskih zamudnih obresti, ki so se od prisojenih glavnic natekle do 10. 11. 1999 (2., 4., 6., 7. alineja prvega odstavka izreka sodbe sodišča druge stopnje v zvezi s II/2. in II/3. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje),

- plačilo zakonskih zamudnih obresti glede plače za november 2001 in glede nagrade za 50 let dela v G., ki presegajo višino prisojenih glavnic (3. alineja prvega odstavka izreka sodbe sodišča druge stopnje v zvezi s 64. alinejo II/2. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje, in drugi odstavek izreka sodbe sodišča druge stopnje v zvezi z 19. alinejo II/3. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje).

Sicer se revizija zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Pri presoji, ali je začetek teka zastaralnega roka pogojen z obstojem pravnomočne odločitve o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja, je potrebno zavzeti enako stališče bodisi da se denarna terjatev uveljavlja kot reparacija bodisi da se uveljavlja kot odškodnina.

Vložitev tožbe za razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja predpostavlja, da je bila od dneva prenehanja delovnega razmerja tožeča stranka tudi materialno prikrajšana zaradi neizplačevanja prejemkov iz delovnega razmerja. Njihovo plačilo bi zato lahko od tožene stranke zahtevala že od dneva nastanka vsakokratnega materialnega prikrajšanja, t. j. od dneva zapadlosti plač oziroma drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki bi ji bili sicer izplačani, če ne bi prišlo do prenehanja delovnega razmerja.

Pogodbena kazen oziroma pavšalna odškodnina zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja predstavlja terjatev iz delovnega razmerja, za katero velja petletni zastaralni rok iz 206. člena ZDR.

S pravnomočnostjo sodne odločbe o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja (9. 5. 2002) je odpadla pravna podlaga za odpravnino, ki je bila izplačana tožeči stranki dne 17. 9. 1996. Ker ji je bila odpravnina izplačana kot trajnemu presežku, ni mogoče trditi, da jo je pridobila na nepošten način. Sodišče je pravilno presodilo, da je bila tožeča stranka v smislu določila 193. člena OZ dobroverna vse do dne 21. 12. 2002, ko je bil podan pobotni ugovor za plačilo odpravnine, in utemeljeno odločilo, da obresti od v pobot uveljavljane terjatve tečejo šele od tega dne dalje.