TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sklep sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožba tožeče stranke proti sklepu sodišča prve stopnje tudi v ugoditvenem delu iz prvega in drugega odstavka izreka zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje v celoti potrdi.

Iz določb Zakona o Vladi Republike Slovenije in iz določbe 76. člena ZAPPNI izhaja, da je Vlada RS upravičena in dolžna upravljati državno premoženje z oblastnimi akti tako, kot je to potrebno za izvajanje državnih funkcij. Tako mora poskrbeti tudi za materialne pogoje dela vseh z zakonom ustanovljenih javnih zavodov.

Na podlagi zakonskih pooblastil je tožena stranka - Vlada RS sprejela sklepa z dne 9.5.1996 in 1.7.1996 kot oblastna akta o dodelitvi spornih poslovnih prostorov Davčni upravi Republike Slovenije, kar je realizirala dne 1.7.1996 in 30.7.1996 z odvzemom teh poslovnih prostorov.

Iz ravnanja tožene stranke v okviru zakonskih pooblastil pri prenosu poslovnih prostorov od tožeče stranke na davčno upravo zanesljivo izhaja, da tako ravnanje ni protipravno in da zato ne predstavlja motenja posesti tožeče stranke. Napačen je zato materialnopravni zaključek sodišča druge stopnje, da je bilo ravnanje tožene stranke protipravno, ker bi bila morala tožena stranka realizirati omenjena sklepa z dne 9.5.1996 in 1.7.1996 v postopku upravne izvršbe po določilih XVIII. poglavja Zakona o splošnem upravnem postopku.

Sodišče druge stopnje spregleda, da navedena sklepa ne predstavljata upravne odločbe ali akta razpolaganja pri urejanju upravnopravnih ali premoženjskopravnih razmerij med subjekti, temveč da gre pri tem za oblastno nastopanje države v lastni stvari preko njenega zakonitega zastopnika, kar je Vlada Republike Slovenije po prvem odstavku 5. člena Zakona o Vladi RS. Vlada kot organ države - tožene stranke torej nastopa v svoji funkciji izvrševanja zakonov.