TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje delno spremeni tako, da se glasi:

?Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugotovi, da je Republika Slovenija lastnica nepremičnin parc. št. 76, 77/1, 82, 83/1, 83/2, 83/3, 85/1, 89/2, 109/2, 110, 115/1, 116/2 in 119 do celote, parc. št. 106/1 do 1/2 celote in parc. št. 109/1 do 30/31 celote, vse vpisane pri vl. št. ... k. o. ..., toženka pa je dolžna v 15 dneh plačati tožnici 1.047,90 EUR pravdnih stroškov, nastalih pred sodiščem prve stopnje, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, do plačila.

Sicer se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdi.

Toženka je dolžna v 15 dneh plačati tožnici 286,87 EUR pritožbenih stroškov.?

Sicer se revizija zavrne.

Toženka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožnici njene revizijske stroške v znesku 632,04 EUR.

Za vsako nepremičnino v družbeni lastnini je do tedaj, ko je bila olastninjena v skladu z relevantnim predpisom, veljal pravni režim družbene lastnine. V konkretnem primeru je ta položaj za sporne nepremičnine trajal vse do uveljavitve ZSKZ, ki je neodplačno in s strani TOK pridobljena kmetijska zemljišča in gozdove preoblikoval v lastnino države.

Sporna zemljišča se niso lastninila po določbah ZZad, saj je bila pravna prednica toženke, ki je zadevne nepremičnine pridobila neodplačno, ob uveljavitvi ZZad (28. 3. 1992) organizirana kot TOK. Ta subjekt namreč med zadružnimi organizacijami, za katere velja 74. člen ZZad, ni omejen, zato ga na tej podlagi ni mogoče podrediti režimu lastninjenja iz citirane odločbe. Toženka tudi s preoblikovanjem v zadrugo (pred uveljavitvijo ZSKZ) ni mogla postati lastnica spornih nepremičnin, saj takšnega lastninjenja področna zakonodaja ni predvidevala.

Sodišče pozna pravo po uradni dolžnosti, zato ni vezano na pravno podlago, na katero se sklicujejo stranke (iura novit curia), temveč mora zatrjevana dejstva presojati z vseh možnih pravnih vidikov oziroma norm, ki bi utegnile biti relevantne. Tožbeni zahtevek za ugotovitev tožničine lastninske pravice na podlagi 14. člena ZSKZ v konkretnem primeru utemeljujejo že ugotovitve nižjih sodišč, da so sporne nepremičnine, ki so bile v družbeni lastnini, kmetijska zemljišča, ki jih je TOK (pravna prednica toženke) pridobila neodplačno. Ker je tožnica te okoliščine navedla že v tožbi, njeno pritožbeno sklicevanje na omenjeno zakonsko določbo ne pomeni navajanja novega dejanskega stanja oziroma spremembe tožbe, temveč zgolj tožničin nov pogled na spor, ki ne zahteva dodatnega procesnega gradiva.