POVZETEK
Spol je postal s feminizmom nov indikator za »merjenje« pristranosti naše vednosti (vključno s pravno teorijo) in delovanja družbenih institucij (vključno s kazenskopravnim sistemom). Feministična teorija predstavlja epistemološko kritiko in meta zgodbo o (kazenskem) pravu (feministična pravna teorija) in kriminologiji (feministične perspektive v kriminologiji). Razprava prikaže feministično kritiko implicitnih predpostavk znanosti, različne načine feminističnega razumevanja prava in načine, kako so ženske in (ideja) Ženske (po)ustvarjeni v kazenskem pravu, kar ilustrira s (1) kazenskopravnim »portretiranjem« morilk, (2) kazenskopravnim razumevanjem sindroma »pretepene žene« ter (3) kazenskim pregonom in inkriminacijo posilstev. Subjektivne pozicije, ki jih kazensko pravo »ponuja« prestopnicam, so zelo omejene, njihovi »portreti« pa pogosto takšni, da jim zanikajo sposobnost delovanja.
SUMMARY
Feminism has highlighted gender as a new indicator of the neutrality of our knowledge (including legal theory) and social institutions (including the criminal justice system). Feminist theory provides an epistemological critique and meta-narrative of (criminal) law (feminist legal theory) and criminology (feminist perspectives in criminology). The discussion surveys the feminist critique of implicit assumptions in science, explores aspects of the feminist understanding of law and discuses how criminal law is a gendering strategy, i.e. how women and the (idea of) Woman is (re)- created in criminal law as a discourse. It illustrates this technology of gender on the study of (1) criminal legal portrayals of »women who kill«, (2) portrayals of »battered wife« syndrome and (3) prosecution and incrimination of rape. The understanding of subject positions offered by criminal law are very limited, and the portraits it offers of women offenders often account inadequately for female agency.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.