TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se zavrne.

Kazenskopravni pojem stanovanja je širši od stanovanja, kot ga določa stanovanjska zakonodaja in zajema tudi prostore, ki po tej zakonodaji ne štejejo za stanovanje, kot na primer prostore, ki se občasno uporabljajo za počitek ali oddih, prostore za začasno prebivanje, prostore v samskih domovih, domovih upokojencev, hotelske sobe, ladijske kabine, podstanovalske sobe itd.

Ko določba 1. odstavka 152. člena KZ govori o "zaprtih prostorih", varuje le tiste prostore, ki pripadajo stanovanju oziroma ki so povezani z domovanjem (npr. garaže, veže, kopalnice, balkoni, drvarnice, ograjena dvorišča, itd.).

Zasebno zemljišče ograjeno s cipresami in žično ograjo, na kateri se nahajata stolp in park s skulpturami in na kateri zasebna tožilka ne prebiva, ni tak prostor, ki bi bil neposredno povezan z domovanjem zasebne tožilke in na katerem bi zasebna tožilka lahko utemeljeno pričakovala zasebnost v povezavi z njenim bivalnim prostorom.