TFL Vsebine / TFLGlasnik

1 Uvod

V pogovornem, vsakdanjem jeziku smo običajno površni, kar je tudi razumljivo. Strokovni jezik sicer praviloma zahteva natančnejše izražanje, vendar je pogosto pod pomembnim vplivom pogovornega jezika. K temu prispeva tudi mnenje in delovanje nekaterih slavistov in celo lektorjev, ki prevečkrat dopuščajo nenatančnost v izražanju, z izgovorom »saj se razumemo« ali pa »ker je določena beseda že v običajni uporabi«. Ne nazadnje k takemu stanju prispevajo tudi opredelitve nekaterih besed v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), v slovenskem pravopisu (SP) ali v drugih besednjakih.

Posebno se kot škodljivo kaže tudi enačenje nekaterih besed po vsebini. Taki »sinonimi« oziroma sopomenke po eni strani lahko sicer bogatijo pogovorni jezik, po drugi strani pa pogosto pomenijo siromašenje jezika v smislu natančnejšega izražanja, ki je potrebno zlasti v strokovnih gradivih.

V nadaljevanju se bomo ukvarjali z besedama zaposlenec in zaposlen, kajti naslov tega sestavka je nesmiseln samo na prvi pogled.

2 Utemeljitev

Besedo zaposlenec (zaposlenka)predvidevata tako SSKJ V (1985, 737) kot tudi SP (2001, 1731). To naj bi bila oseba, ki je zaposlena (SSKJ, istotam). V tej razpravi bomo razumeli zaposlenost te osebe skladno s pogodbo o delovnem razmerju in odmislili možnost, da se lahko oseba zaposli tudi zunaj tega razmerja, torej za zasebne namene (npr. z branjem knjige ali s kakim drugim interesnim delovanjem). To je z ekonomskega vidika manj pomembno, čeprav človek tudi v takem primeru lahko ustvarja dodano vrednost. Z zaposlencem (angl.: employee) bomo torej obravnavali osebo v delovnem razmerju po zakonu o delovnih razmerjih (ZDR, člen 11, točka 1) in v smislu obeh spolov.

Od zaposlenca je treba razlikovati besedo delavec. Delavec je namreč oseba, ki nekaj dela. Samo kot primer lahko navedemo delo gospodinje, ki ni zaposlena v neki združbi. Pojem zaposlenec nosi torej bistveno različno vsebino (ki je usmerjena v zaposlitev) od pojma delavec (ki je usmerjena v delo).

Pri tem ni odveč ugotovitev, da se je v praksi prijel način obravnavanja zaposlencev, preprosto s pridevnikom zaposleni in ga tudi Sinonimni slovar slovenskega jezika že uvršča med sopomenke za zaposlenca (SSSJ).

Posebej je vredno opozoriti, da citirani besednjaki izenačujejo besedi zaposlenost s poudarkom na o (od sedaj: zapOslenost) inzaposlenost s poudarkom na e (od sedaj: zaposlEnost)in ju obravnavata kot sopomenki. Načeloma je vedno koristno biti previden pri uporabi sopomenk, kajti lahko gre za drobne pomenske odtenke. Ocenjujem, da gre tudi pri besedi zaposlenost za tak primer.

ZaposlEnost pomeni stanje človeka v delovnem razmerju, kot smo že zgoraj ugotovili. Nasprotni primer je nezaposlenost. To pomeni, da je človek lahko samo v dveh stanjih: je zaposlEn ali pa nezaposlEn.

Kadar pa govorimo o zapOslenosti, lahko govorimo o večji ali manjši zapOslenosti (človek ima veliko ali manj dela) in celo o prezapOslenosti (človek ima preveč dela). To pomeni, da lahko s tem pojmom opišemo več stanj in ne samo dve, saj ne gre za poudarek na delovnem razmerju.

Na višjih ravneh (podjetje, panoga, družba) lahko govorimo o nezaposlEnosti kot pomembni težavi, o prezapOslenosti pa bi lahko govorili samo v redkejših primerih, ki pa običajno ne pomenijo velike težave.

Tako lahko govorimo o prezapOslenem zaposlencu, kadar ima preveč dela in nezapOslenem zaposlencu, kadar zaradi različnih razlogov (lahko celo namerni, če gre za šikaniranje) nima dela, vendar je (še) v delovnem razmerju. To je obenem tudi odgovor in pojasnilo naslova tega prispevka. Če bi upoštevali sopomenko zaposleni namesto zaposlenca, bi se naslov glasil: nezaposleni zaposleni, kar kaže na določeno slabost ali celo neustreznost sopomenke.

3 Sklep

Ugotovimo lahko, da je koristno kritično obravnavati uporabo slovenskega jezika tako z vidika vsakdanjega govora kot tudi v strokovnih sestavkih. Še posebej pa je koristno biti kritičen tudi do obstoječih besednjakov, ki skušajo slediti spremembam jezika, včasih tudi brez zadostnega posluha za drobne pomenske razlike.

LITERATURA IN VIRI

1. Slovenski pravopis. (2001).Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
2. Slovar slovenskega knjižnega jezika. SSKJ V. (1985). Ljubljana: DZS.
3. Sinonimni slovar slovenskega jezika. Pridobljeno s spletne strani https://fran.si/208/sinonimni-slovar/4406246/zaposleni?FilteredDictionaryIds=208&View=1&Query=zaposlenec.
4. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Pridobljeno s spletne strani http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5944.