937. Zakon o varnosti na žičnicah in vlečnicah (ZVV)
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
U K A Z
o razglasitvi zakona o varnosti na žičnicah in vlečnicah
Razglaša se zakon o varnosti na žičnicah in vlečnicah, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 20. maja 1981 in na seji Zbora občin dne 27. maja 1981.
Ljubljana, dne 27. maja 1981.
Predsednik Viktor Avbelj l. r.
Z A K O N
o varnosti na žičnicah in vlečnicah
Ta zakon ureja varnost ljudi in premoženja na žičnicah in vlečnicah (v nadaljnjem besedilu: žičniške naprave) in v njihovem vplivnem območju.
Žičnice so nihalne kabinske žičnice, krožne kabinske žičnice in sedežnice.
Nihalna kabinska žičnica je naprava, kjer sta dve kabini na stalnem mestu stabilno pripeti na vlečno vrv, ki spreminja smer gibanja tako, da kabini potujeta med obema postajama.
Krožna kabinska žičnica je naprava, kjer so praviloma odklopljive kabine pripete na transportno ali vlečno vrv, ki se stalno giblje v isti smeri. Potniki vstopajo med mirovanjem kabine ali v zelo zmanjšani hitrosti kabine.
Sedežnica je naprava, kjer so sedeži praviloma stabilno pripeti na transportno vrv, ki se stalno giblje v isti smeri.
Vlečnica je naprava, ki s pomočjo transportne vrvi in vlečnih elementov vleče smučarje po vlečni poti.
Vplivno območje žičniške naprave obsega prostor pod žičnico, vlečno pot pod vlečnico in pas na obeh straneh tega prostora, v katerem je zaradi delovanja žičniške naprave ogrožena varnost ljudi in premoženja. Širina vplivnega območja se mora določiti glede na višino žičniške naprave in druge vplivne okoliščine v investicijsko tehnični dokumentaciji žičniške naprave.
Določbe tega zakona veljajo za vse žičniške naprave, razen za tovorne, rudniške in druge žičniške naprave, ki se uporabljajo kot delovne priprave.
Določbe tega zakona ne veljajo za manjše prenosne vlečnice, ki jih uporabljajo civilno pravne in fizične osebe za lastne potrebe izven javnega smučišča.
Manjše prenosne vlečnice v smislu prejšnjega odstavka so vlečnice na ročni in motorni pogon z močjo največ 4 KW.
Žičniške naprave morajo biti opremljene in vzdrževane ter morajo obratovati tako, da zagotavljajo varnost prevoza in obratovanja žičniške naprave, varnost ljudi in premoženja na njej in v njenem vplivnem območju, kakor tudi varnost delavcev, ki upravljajo, vzdržujejo, popravljajo in pregledujejo žičniške naprave.
Upravljalec žičniške naprave ima pri vzdrževanju in obratovanju žičniške naprave, pravico in dolžnost storiti na vplivnem območju žičniške naprave vse, kar je potrebno za zavarovanje ljudi in premoženja in zavarovanje žičniške naprave.
Upravljalec žičniške naprave je dolžan povrniti škodo, ki jo napravi z dejanji iz prejšnjega odstavka.
Če je zaradi žičniške naprave treba zavarovati prometne zveze, obstoječe objekte in druge naprave v vplivnem območju žičniške naprave, trpi stroške v zvezi z zavarovanjem upravljalec žičniške naprave.
V bližini žičniške naprave je prepovedano graditi objekte in naprave, ki bi lahko ogrožali varnost prometa na žičniški napravi, ali bi bila zaradi njih oziroma njihovega obratovanja varnost takih objektov in naprav ogrožena. Prav tako je prepovedano vsako drugo dejanje ali opustitev, ki bi lahko ogrožala varnost prometa na žičniški napravi.
Upravljalec je dolžan zavarovati žičniško napravo in njene objekte pred nevarnostjo zemeljskih ali snežnih plazov ali hudournikov in ta zavarovanja vzdrževati ali ustaviti obratovanje žičniške naprave, dokler nevarnost ne mine.
Upravljalec žičniške naprave mora prepade, brezna, vrtače, razpoke in druga nevarna mesta v najbližnji okolici žičniške postaje primerno zavarovati in ta zavarovanja redno vzdrževati.
Najbližja okolica žičniške postaje v smislu prejšnjega odstavka obsega območje okoli žičniške postaje, na katerem so najbližje razgledne točke, mesta za počitek in podobno. Območje najbližje okolice žičniške postaje se določi v lokacijskem dovoljenju za žičniško postajo.
Upravljalec javne žičniške naprave mora skrbeti za red in varnost ljudi na vseh objektih žičniške naprave in v njenem vplivnem območju.
Na postajah žičniške naprave, v njenih vozilih in v vplivnem območju žičniške naprave morajo biti opozorilni napisi glede vedenja potnikov. Na žičniških postajah in v vplivnem območju žičniške naprave morajo biti tudi potrebni svarilni in drugi opozorilni napisi za gibanje v okolici postaje in v vplivnem območju žičniške naprave.
Uporabniki žičniške naprave se morajo ravnati po navodilih upravljalca, upoštevati opozorilne in druge napise iz prejšnjega odstavka ter ravnati tako, da s svojim obnašanjem ne ogrožajo varnost prevoza na žičniški napravi.
Osebe, ki popravljajo, pregledujejo ali opravljajo vzdrževalna dela na žičniški napravi, morajo upoštevati varnostne ukrepe, določene s posebnim predpisom.
Upravljalec žičniške naprave mora takoj organizirati reševanje ljudi, ki se ponesrečijo ali so ogroženi na žičniški napravi ali v njenem vplivnem območju ter jim zagotoviti prvo pomoč. Če jih ne more rešiti sam, mora takoj obvestiti najbližjo policijsko postajo in gorsko reševalno postajo.
Upravljalec žičniške naprave mora takoj obvestiti najbližjo policijsko postajo in gorsko reševalno postajo tudi o vsaki drugi nesreči ali dogodku, kakor hitro izve, da je treba reševati ljudi.
Upravljalec žičniške naprave je dolžan določiti svoje delavce, ki so neposredno odgovorni za obveščanje iz prejšnjih odstavkov tega člena.
Upravljalec žičniške naprave oziroma več žičniških naprav, ki so funkcionalno povezane v sistem, mora imeti vsaj na eni žičniški postaji oziroma v njeni neposredni bližini predpisano opremo za reševanje ljudi, sredstva za prvo pomoč ter prostor za reševalce in ponesrečence. To opremo, sredstva in prostor mora dati na razpolago tudi pri nesrečah in drugih dogodkih, ki se pripetijo v bližini žičniške naprave.
Na tovornih žičnicah ni dovoljeno prevažati ljudi. Izjemoma je prevoz ljudi dovoljen, če je to potrebno za vzdrževanje žičnice, reševanje ponesrečencev, za gašenje požarov ter v drugih nujnih primerih.
Prevoz ljudi v smislu prejšnjega odstavka se lahko opravi samo, če je zagotovljena varnost njihovega prevoza.
II. OBRATOVANJE ŽIČNIŠKIH NAPRAV
Upravljalec žičniške naprave mora izdati navodilo za obratovanje žičniške naprave.
Upravljalec žičniške naprave mora dnevno opravljati notranji nadzor nad izvrševanjem navodil za obratovanje in izpolnjevanje pogojev, od katerih je odvisna varnost prometa na žičniški napravi.
Notranji nadzor opravljajo za to pooblaščene in strokovno usposobljene osebe upravljalca žičniške naprave. Pravice in dolžnosti oseb za opravljanje notranjega nadzora ter način izvajanja določi upravljalec žičniške naprave s splošnim aktom.
Upravljalec žičniške naprave mora voditi dnevnik obratovanja.
Upravljalec žičniške naprave mora določiti splošne prevozne pogoje, obratovalni čas in cenik ter jih javno objaviti na postajah žičniške naprave.
Splošni prevozni pogoji morajo obsegati zlasti določbe o tem, kdo oziroma kakšno blago se lahko prevaža z žičniško napravo, kdo oziroma kakšno blago in pod kakšnimi pogoji se ne sme prevažati, ter kako se morajo potniki vesti na postajah žičniške naprave in pri prevozu.
Dela in naloge na žičniški postaji smejo samostojno opravljati samo tisti delavci, ki imajo predpisano strokovno usposobljenost in izpolnjujejo predpisane zdravstvene pogoje.
Upravljalec žičniške naprave mora takoj obvestiti pristojni upravni organ za inšpekcijo prometa o vsaki nesreči ali drugem izrednem dogodku na žičniški napravi ter o vsaki kršitvi določb 5. in 12. člena tega zakona.
Upravljalec žičniške naprave mora o nesreči ali drugem izrednem dogodku na žičniški napravi takoj napraviti zapisnik in ga poslati pristojnemu upravnem organu za inšpekcijo prometa.
III. VZDRŽEVANJE ŽIČNIŠKIH NAPRAV
Vzdrževalna dela na žičniški napravi opravljajo upravljalci žičniške naprave in pooblaščeno podjetje ali druga organizacija iz tretjega odstavka 22. člena tega zakona. Obseg vzdrževalnih del se določi s posebnim predpisom. Upravljalec žičniške naprave mora o vseh opravljenih vzdrževalnih delih voditi dokumentacijo.
IV. STROKOVNO TEHNIČNI PREGLED ŽIČNIŠKIH NAPRAV
Za vsako novo žičniško napravo je potrebno poleg tehničnega pregleda in uporabnega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov imeti opravljen strokovno tehnični pregled, da se ugotovi, ali je sposobna za obratovanje.
Strokovno tehnični pregled (v nadaljnjem besedilu: pregled) se opravlja tudi med obratovanjem žičniške naprave v rokih oziroma na način, kot določa 24. člen tega zakona.
S pregledom se ugotavlja, ali je žičniška naprava opremljena in vzdrževana v skladu s predpisi in tehničnimi pravili, ki se nanašajo na konstrukcijo, opremo, vzdrževanje in oskrbljenost žičniške naprave s predpisanimi napravami.
Sposobnost žičniške naprave za obratovanje ugotavljajo podjetja ali druge organizacije, ki jih za to pooblasti republiški upravni organ, pristojen za promet (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena organizacija).
Pooblaščena organizacija izda o pregledu žičniške naprave potrdilo o sposobnosti za obratovanje. Na podlagi tega potrdila izda republiški upravni organ, pristojen za promet dovoljenje za obratovanje žičnice, občinski upravni organ, pristojen za promet, pa dovoljenje za obratovanje vlečnice.
Veljavnost dovoljenja preteče s potekom roka, ali če pristojni inšpektor za promet prepove obratovanje žičniške naprave.
Dovoljenje za obratovanje mora biti stalno na žičniški napravi.
Če žičniška naprava nima dovoljenja za obratovanje, ali če je veljavnost potekla, ne sme obratovati.