TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1. in 2. odstavek II. točke izreka) spremeni tako, da se glasi:

"Tožena stranka je dolžna obračunati tožnici razliko v bruto plači za mesec april 2003 v znesku 45.898,60 SIT, odvesti za tožnico predpisane prispevke in davke, njej pa izplačati pripadajoči neto znesek, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.5.2003 do plačila in za čas od 1.5.2003 do 5.5.2003 razliko v bruto plači oz. nadomestilu plače v bruto znesku 7.563,32 SIT, odvesti za tožnico od tega zneska predpisane prispevke in davke, njej pa izplačati pripadajoči neto znesek, z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od 19.6.2003 do plačila, v 8 dneh pod izvršbo.

Tožena stranka je dožna tožnici izplačati zakonske zamudne obresti od neto zneska 36.122,30 SIT za čas od 19.5.2003 do 17.12.2003 in od zneska 4.408,10 SIT za čas od 19.6.2003 do 17.12.2003, v 8 dneh pod izvršbo.

Kar tožnica iz naslova plače zahteva več, se zavrne.

Tožnica krije sama svoje stroške postopka."

 

Ker je inšpekcija za delo skladno z 3. odstavkom 227. člena ZDR zadržala učinkovanje izredne odpovedi PZ zaradi odpovedi, je tožnici delovno razmerje prenehalo s potekom roka za sodno varstvo (204/3 člen ZDR), v katerem bi lahko skupaj s tožbo vložila tudi predlog za izdajo začasne odredbe o podaljšanju zadržanja učinkovanja prenehanja PZ do odločitve sodišča (88/3 člen ZDR). Zato ji je tožena stranka do tega dne dolžna izplačati nadomestilo plače. Tožnica ni upravičena do nadomestila plače za ves čas do zaposlitve pri drugem delodajalcu, čeprav jo je tožena na podlagi odločbe inšpektorja za delo ponovno prijavila v zavarovanja oz. jo obvestila, naj z delom nadaljuje, ker je zamudila 30 dnevni rok prekluzivni rok za sodno varstvo in je bila njena tožba zavržena. Zato ji je po izteku roka za sodno

varstvo zakonito prenehalo delovno razmerje in za čas po tem datumu ni upravičena do nadomestila plače.