TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Prvi odstavek 228. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo) se razveljavi v delu, ki se glasi: "odpisuje, delno odpisuje oziroma dovoljuje odlog ali obročno odplačevanje prispevkov za obvezno zavarovanje skladno s kriteriji, ki jih določi svet zavoda", kolikor se nanaša na zavarovance iz 13. in 14. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Četrti odstavek 39. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ni v neskladju z Ustavo. Zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti Sklepa o določitvi kriterijev za odpis, delni odpis, odlog ter obročno odplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Uradni list RS, št. 106/05) se zavrže.

Ureditev, po kateri lahko Davčna uprava Republike Slovenije odpisuje in delno odpisuje prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter dovoljuje odlog oziroma obročno odplačevanje prispevkov, posega v pravico zavarovancev (delavcev) do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. V okviru testa legitimnosti Ustavno sodišče ne preizkuša le, ali je cilj, ki ga zasleduje država, sam po sebi dopusten, temveč tudi, ali so sredstva, ki jih država uporabi za dosego tega cilja, in način, kako jih uporabi, kot takšna ustavnopravno dopustna. Sredstvo, ki ga je zakonodajalec uporabil za dosego zatrjevanih ciljev (nadaljnje delo pravnih oseb in ohranitev zaposlitev delavcev), ni ustavnopravno dopustno, saj ob posegu države v lastninsko pravico delavca zaradi koristi delodajalca vse tveganje in škodljive posledice nosi le delavec. Izpodbijana ureditev zato ne izpolnjuje pogojev, ki jih za omejevanje človekovih pravic določa Ustava. Ker izpodbijana ureditev nedopustno posega v pravico delavcev iz 33. člena Ustave, jo je Ustavno sodišče, kolikor se nanaša na zavarovance iz 13. in 14. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (zaposleni), razveljavilo. S tem ko je Ustavno sodišče ugotovilo protiustavnost prvega odstavka 228. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v delu, ki je bil tudi podlaga za sprejetje izpodbijanega Sklepa o določitvi kriterijev za odpis, delni odpis, odlog ter obročno odplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in ga je zato razveljavilo, je odpadla tudi zakonita podlaga, na kateri je bil sprejet Sklep. S tem je, kolikor se nanaša na zavarovance iz 13. in 14. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (zaposleni), prenehal veljati tudi Sklep. Ustavno sodišče je zato zahtevo v delu, ki se nanaša na Sklep, zavrglo. Medsebojne neskladnosti zakonskih določb Ustavno sodišče ni pristojno presojati, razen če bi ta pomenila neskladje z 2. členom Ustave, ker neskladij ali nejasnosti ne bi bilo mogoče odpraviti z ustaljenimi metodami razlage. Da bi šlo pri četrtem odstavku 39. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za takšna neskladja oziroma nejasnosti, predlagatelja ne zatrjujeta, zato ta določba ni v neskladju z 2. členom Ustave.