TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi, sodba se v izpodbijanem delu razveljavi

glede denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja

življenjske aktivnosti v znesku 900.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi

obrestmi in stroškovni odločitvi ter se zadeva v tem obsegu vrne

sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem izpodbijanem

delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Medtem ko je sodišče prve stopnje podrobno raziskalo, kakšne so

anatomske posledice poškodbe pri tožeči stranki, pa je zaradi zmotne

uporabe 1. odstavka 200. člena ZOR nepopolno razčistilo, katere so

tiste omejitve življenjskih aktivnosti, ki zadevajo oškodovanca

oziroma ga bodo prizadele v bodočnosti, oziroma katere aktivnosti

opravlja ali jih bo opravljal le s povečanimi napori ali v posebnih

pogojih. Zlasti pa je treba pritrditi pritožbenemu stališču, da sam

poseg v pravno zavarovano dobrino ne pomeni nepremoženjske škode,

ampak o nepremoženjski škodi govorimo le, če nastane škodna posledica

v obliki telesnih bolečin, duševnih bolačin in strahu. Tudi kadar je

kakšna od oblik nepremoženjske škode nastala, pa se lahko oškodovancu

prisodi denarna odškodnina samo, kadar moč in trajanje bolečin ali

druge okoliščine primera to opravičujejo, da bi se pri oškodovancu

vzpostavilo porušeno psihično ravnotežje. Zgolj tožnikovo počutje, ki

mu je nerodno pred strankami v službi, ne dosega praga pravno

priznane nepremoženjske škode.