TFL Vsebine / TFLGlasnik

Fotografije, s katerimi je drugi dan že 5. Gradbeno-okoljsko-prostorske konference, ki jo je organizirala družba Tax-Fin-Lex, postregel hidrolog mag. Rok Fazarinc, so upravičile navidezno dolg naslov konference. Besed in pogovorov na vse tri teme je bilo namreč več kot dovolj. Fotografije pa so nas ponovno spomnile na poplavno katastrofo, ki je sledila poplavam avgusta lani. Kako graditi, kako upoštevati okolje, kako se prilagoditi prostoru.

Pri načrtovanju in umeščanju v prostor je poleg verjetnosti poplav treba upoštevati tudi posledice spreminjanja podnebja – odpornost proti podnebnim spremembam. Mag. Fazarinc je ob tem spomnil, da katalog slovenskih protipoplavnih ukrepov vsebuje kar 20 točk, kar ima poseben pomen, če pomislimo, da je v Sloveniji evidentiranih več kot 80 območij pomembnega vpliva poplav. Tako je denimo območje jugozahodnega dela Ljubljane na prvem mestu, saj je s pomembnim vplivom poplav na komaj dobrih desetih kvadratnih kilometrih ogroženih več kot 32.000 prebivalcev ali skorajda 6000 hiš.

»3,2 milijarde evrov naložb v bolj zeleno, bolj digitalno povezano in bolj socialno Slovenijo, poleg tega bo 249 milijonov namenjenih za zeleni prehod dveh premogovniških regij.«

Zasnove, ki so sledile predvidenim ukrepom, so obljubljale neke drugačne čase protipoplavnega ukrepanja, a je na vprašanje Zlate Tavčar, direktorice Tax-Fin-Lexa, kako je s prvotnim zagonom pri reševanju te problematike, ne le posledic, mag. Fazarinc odgovoril, da zagon nekoliko popušča.

Konferenca se je začela s pozdravom Zlate Tavčar, ki je poudarila, da je gradbeno-prostorsko-okoljska problematika ena izmed najbolj kompleksnih, že v vsaki od naštetih treh, pa se skrivajo področja od gradnje, umeščanja v prostor, trajnostne gradnje in okoljske problematike, ki so vsa po vrsti zelo regulirana.  Že ob prvem nastopu, ki je sledil, pa je nastal vtis, ki udeležence spremlja ves čas. To je občutek, da vse (pravno) zapovedano, prepovedano in dovoljeno gradbenik preprosto komaj dohaja, če sploh. Ves čas je na robu, da stori napako, kar se je dokazovalo že ob uvodni razlagi Aleksandre Velkovrh, znane specialistke in svetovalke, inženirke gradbeništva. Govorila je o problematiki gradbene zakonodaje, a je že na relaciji investitor–projektant–izvajalec nanizala nešteto pasti, ki jih omenjeni trije srečujejo skorajda na vsakem koraku. »Ljudje imajo vsak dan, rekla bi vsako uro, toliko vprašanj, da bi lahko kdaj odgovarjala samo na klice in imela posebno številko samo za to,« je povedala v pogovoru ob kavi na pavzi.

Z malo pretiravanja bi lahko rekli, da bi lahko Aleksandra Velkovrh in Bojana Mazi, ki je govorila o najpogostejših napakah pri pridobivanju gradbenega dovoljenja in legalizaciji, zapolnili vsaj polovico časa dvodnevne konference. Če omenimo samo najnovejše težave v zvezi z izkazovanjem pravice graditi iz novega zakona o katastru nepremičnin. Ta po novem drugače evidentira objekt na zemljišču in »pogosto že obstoječi objekti segajo čez parcelno mejo, kar nemalokrat predstavlja praktično nerešljiv problem za lastnika oziroma investitorja objekta«.

Še sreča, da je prof. dr. Rajko Pirnat s konkretnim primerom sodnega varstva zoper prostorske izvedbene akte (PIA) po aktualnem Zakonu o urejanju prostora (ZUreP-3) spomnil na varovanje pravnega reda, saj je recimo ustavno sodišče samo 20 dni po uveljavitvi ZUreP-3 odločilo, da je bil 58. člen prejšnjega ZUreP-2 v neskladju z ustavo, kar je sprožilo nove razprave. A je prof. Pirnat opozoril: »Gotovo ni mogoče rešitve iskati v smeri, ki bi ponujala rokohitrske rešitve v neskladju s temeljnimi elementi razmerij delitve oblasti. Če bo treba, bi bilo smiselno iskati rešitev v smeri spremembe pravne narave PIA.«

Na konferenci nas je v svojem nastopu Boštjan Udovič z Gospodarske zbornice ponovno spomnili, da imamo v Sloveniji skoraj 200.000 praznih stanovanj: »Prednost tega segmenta nepremičninskega trga je, da so stanovanja že zgrajena in jih je mogoče aktivirati z relativno nizkimi stroški,« je poudaril Udovič. Dobili smo, kot je spomnil, javno najemno službo, ki pa »je v marsičem razočarala, saj pri njeni uvedbi pripravljalci niso v celoti upoštevali predlogov stroke«.

»Slovenija se ponaša z neslavnim rekordom najvišje škode zaradi naravnih nesreč na prebivalca v obdobju 1980–2022, znašala je kar 3.452 evrov na prebivalca.«

Drugi dan konference je poleg nastopa mag. Roka Fazarinca tudi sicer prinesel veliko oziranja po okolju in podnebnih spremembah. Tako je Margita Žaberl iz Giga-R govorila o načelu DNSH (Do No Significant Harm) oziroma krepitvi podnebne odpornosti in presoji vplivov na okolje. Težo tem snovanjem daje dejstvo, da bomo v programu evropske kohezijske politike 2021–2027 investirali 3,2 milijarde evrov v bolj zeleno, bolj digitalno povezano in bolj socialno Slovenijo. Poleg tega bo 249 milijonov namenjenih za zeleni prehod dveh premogovniških regij.

Smernice za načrtovanje objektov, odpornih proti podnebnim spremembam, in postopek krepitve podnebne odpornosti – za navidezno preprostim naslovom prispevka Eve Markun iz Marbo Okolja se skriva mnogo več. Recimo tudi to, da je po podatkih Evropske agencije za okolje o škodah zaradi naravnih nesreč razvidno, da je najvišja škoda na prebivalca v obdobju 1980–2022 nastala prav v Sloveniji in je znašala kar 3.452 evrov na prebivalca. Od tega je bilo zavarovanih zgolj 4 odstotke vseh primerov.

»Prilagajanje na podnebne spremembe je ena prednostnih nalog EU in je tudi del evropskih podnebnih pravil in evropskega zelenega dogovora,« je spomnila Eva Markun. Poleg tega je opozorila na zahteve za upoštevanje odpornosti proti podnebnim spremembam za projekte, sofinancirane iz sredstev EU, za programsko obdobje 2013–2020 zgolj za velike projekte, v programskem obdobju 2021–2027 pa za vse naložbe v infrastrukturo z življenjsko dobo, daljšo od pet let.

Seveda konferenca ni mogla mimo sodobnih trendov vpeljave umetne inteligence. Jan Dobnikar je predstavil nekaj praktičnih primerov uporabe ChatGPT za gradbenike.

Več fotografij si lahko ogledate na našem Facebook profilu!