IZREK
Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v odločitvi o premoženjski škodi spremeni tako, da se pritožbi ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da je dolžna tožena stranka tožniku plačati poleg pravnomočno prisojenih mu zneskov še:
- za čas od januarja 2005 do vključno februarja 2009 znesek 23.490 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.8.2010 do plačila,
- za čas od marca 2009 do avgusta 2010 znesek 7.983,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.8.2010 do plačila,
- za čas od septembra 2010 do junija 2012 znesek 10.331,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega mesečnega obroka v višini 469,62 EUR od 15. dne v mesecu do plačila in
- za čas od julija 2012 dalje 469,62 EUR mesečne rente, ki zapade v plačilo vsakega 15. dne v mesecu, za primer zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Sicer se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu revizija zavrne.
Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti 9.732,75 EUR stroškov tega pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.
JEDRO
ZZZDR v 13. členu res kot enega od temeljev zakonske zveze določa medsebojno pomoč zakoncev. Gre za določbo, ki ima učinke na družinskopravnem področju. Na tem področju bi lahko opustitev pomoči zakoncu predstavljala dejansko podlago za pravni sklep o nevzdržnosti zakonske zveze. Ni pa mogoče te določbe nekritično širiti na področje odškodninskega prava kot podlage za razbremenitev povzročitelja škode. Temeljno pravilo odškodninskega prava je, da je škodo je dolžan povrniti njen povzročitelj (prvi odstavek 131. člena OZ). Če oškodovanec potrebuje tujo pomoč, škodo predstavlja izdatek zanjo. Stvar oškodovanca je, kako si bo pomoč zagotovil, organiziral in kdo mu jo bo nudil. Nudenje pomoči oškodovancu je način popravljanja škode. S tem, ko je bil zavrnjen zahtevek za plačilo pretežnega dela tožniku potrebne tuje pomoči, je bilo breme popravljanja škode v nasprotju z materialnim pravom prevaljeno na tožnika, torej na oškodovanca samega. V nasprotju z materialnim pravom zato, ker njegove škode, ki je pravno priznana, pač nihče ni dolžan popravljati na svoje stroške oziroma brezplačno. Tudi zakonec ne; nasprotno stališče, ki ga zavzemata sodbi sodišč prve in druge stopnje, bi pomenilo, da je tu obravnavana odškodnina odvisna od družinskega statusa oškodovanca.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.