TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. II Cp 599/03 z dne 14. 10. 2003 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru št. I 1495/90 z dne 4. 8. 2003 se ne sprejme. Ustavna pritožba A. A. zoper izvršilni predlog št. I 1495/90 z dne 12. 10. 1990 in v delu, v katerem se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, se zavrže.

Za utemeljitev ustavne pritožbe bi moral pritožnik izkazati, da izpodbijana odločitev temelji na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic, nesprejemljivem pravnem stališču. Sodišče je odločitev o zavrženju predloga za izvršbo oprlo na stališče, da (ponoven) predlog za izvršbo ni dovoljen, saj je pritožnik s predlogom za izvršbo na podlagi istega izvršilnega naslova že uspel. Da bi bilo to stališče ustavno nedopustno, pritožnik v ustavni pritožbi ne zatrjuje. Ker predlog za izvršbo ni posamičen akt v smislu prvega odstavka 50. člena ZUstS, s katerim bi bilo odločeno o kakšni pritožnikovi pravici ali obveznosti, je ustavna pritožba zoper ta akt nedopustna. Zato jo je Ustavno sodišče zavrglo. Pritožnikov očitek o dolgotrajnosti postopka po vsebini pomeni zatrjevanje kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Ker ni izkazana procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo v tem delu zavrglo.