TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi predlagateljev zoper sklep z dne 27. 5. 2021 se delno ugodi, pritožbi zakonitega udeleženca A. d.o.o. - v stečaju pa v celoti in se sklep z dne 27. 5. 2021 v točki III. izreka glede parcel 47/29 in 47/30, k.o. Y, točki IV. izreka, točki V. izreka, točki VI. izreka glede parcele 47/30, k.o. Y, točki VII. izreka, točkah IX.I., IX.II., X.I., X.II., X.III., X.IV., X.VIII. izreka, prvi alineji točke XI. izreka v zvezi s parcelama 47/29 in 47/30, k.o. Y, razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem delu se pritožba predlagateljev zoper sklep z dne 27. 5. 2021 zavrne in se sklep sodišča prve stopnje z dne 27. 5. 2021 v točkah II in VIII izreka potrdi.

III. Pritožbi predlagateljev zoper popravni in dopolnilni sklep z dne 23. 8. 2021 se ugodi in se ta sklep razveljavi.

Novelirana procesna zakonodaja uzakonja pravilo, da pritožbeno sodišče v zadevi dokončno odloči, možnost razveljavitve sodbe in meritornega sklepa sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v ponovljen postopek pa dopušča kot izjemo (354. in 355. člen ZPP). Izjema bo med drugim prišla v poštev tedaj, ko bi bilo z odločanjem na drugi stopnji nesorazmerno poseženo v kakšno drugo ustavno pravico, na primer v pravico do učinkovitega pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS. Pravico do pritožbe je treba razumeti kot pravico, da se zadeva kot celota obravnava na dveh instancah in da o njej dokončno odloči sodišče, ki je hierarhično višje nad sodiščem prve stopnje. Izjema velja v primeru, ko pravega sojenja na prvi stopnji dejansko ni bilo in se skozi oči objektivnega zunanjega opazovalca ustvari vtis, da zadeva kot celota ni bila obravnavana na dveh stopnjah sojenja. Dopolnitev postopka in sprememba dejanskega stanja bi lahko pomenila poseg v ustavno varovano jedro pravice do pritožbe (oziroma dvostopenjskega sojenja) v primeru, ko bi z obravnavanjem določenih vprašanj, ki so samostojne in sklenjene pravne celote, višje sodišče ne samo spremenilo (dopolnilo) ugotovljeno dejansko stanje, temveč tudi sprejelo končno stališče o teh vprašanjih. O bistvenih vprašanjih utemeljenosti zahtevka, ki tvorijo samostojno in sklenjeno pravno celoto, bi se tako prvič izreklo šele pritožbeno sodišče, če bi prvič obravnavalo navedbe in dokaze, ki so navedeni v nevročenih vlogah.