TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zadevi, ki se pri Vrhovnem sodišču vodita kot X Ips 29/2016 in X Ips 327/2016 se združita v skupno obravnavanje in odločanje tako, da postane osnovni spis X Ips 29/2016.

II. Reviziji zoper sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 897/2016-23 z dne 6. 9. 2016 se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odločba Ministrstva za finance št. DT-499-05-148/2013-2 z dne 25. 11. 2013 odpravi.

III. Reviziji zoper sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 1927/2014-8 z dne 10. 11. 2015 se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odločba Davčne uprave Republike Sloveniji, Davčnega urada Ljubljana, št. DT 08-397 08-150-2-19 z dne 2. 1. 2014 odpravi.

IV. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti stroške upravnega spora v višini 36,60 EUR, po poteku paricijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, do plačila.

V upravnem sporu ločeno obravnavanje upravnih aktov, ki so sicer del enovitega upravnega postopka, lahko privede do rezultata, da bi sodišče zaradi procesnih omejitev upravnega spora oziroma upravnega postopka kršilo temeljna načela (npr. načeli res iudicata, ne bis in idem) oziroma temeljne človekove pravice in svoboščine (pravica do učinkovitega sodnega varstva; 23. člen Ustave Republike Slovenije v zvezi s 25. členom).

Pravilna uporaba določbe 102. člena ZDoh-2 (v povezavi z ZNVP) zahteva, da se za čas odsvojitve šteje datum sklenitve pogodbe ali drugega pravnega posla, na podlagi katerega je fizična oseba odsvojila kapital, torej razpolagalnega posla, ki vsebuje nalog za prenos vrednostnega papirja na novega imetnika.

Čeprav družba pred vpisom v sodni register nima pravne sposobnosti lahko pridobi premoženje, ki predstavlja njen ustanovitveni kapital.

Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilna razlaga določbe 88. člena ZDavP-2 v povezavi z 274. členom ZUP, da mora biti kršitev materialnega prava očitna.

Zaradi nepravilno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ki sicer lahko pripelje do kršitve materialnega zakona, ni mogoče odpraviti odločbe po nadzorstveni pravici, ker nepravilno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ne predstavlja kršitve materialnega zakona.

Ker v obravnavanem primeru pogoji za odpravo po nadzorstveni pravici niso izpolnjeni, toženka pa uporabe tega izrednega pravnega sredstva v ponovnem postopku ne more utemeljiti na drugačnem (novem) razlogu od tistega, ki je že bil uporabljen, Vrhovno sodišče zadeve ni vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.