TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločanje o stroških revizijskega postopka se pridrži za novo končno odločbo.

Ker je ničnost sklepa najhujša sankcija, presoja ničnosti sklepa ne more ostati zgolj na abstraktni ravni, temveč morajo biti razlogi za obstoj ničnosti podani (zatrjevani in ugotovljeni) na ravni konkretnega dejanskega stanja.

V primeru izčlenitve z ustanovitvijo nove družbe pride do prenosa vseh ali posameznih delov premoženja prenosne družbe, ki z izčlenitvijo ne preneha, na novoustanovljene družbe (tretji odstavek 623. člena ZGD-1). Za to vrsto izčlenitve se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o delitvi z ustanovitvijo nove družbe. Bistvena razlika med izčlenitvijo ter drugima dvema oblikama delitve družb je v imetništvu delnic oziroma deležev novoustanovljene družbe. Pri izčlenitvi namreč ti pripadejo prenosni družbi (ustanoviteljici) kot pravni osebi, ne pa njenim delničarjem oziroma družbenikom. Posledično tudi ne pridejo v poštev tiste določbe ZGD-1 o delitvah družb, ki so namenjene predvsem varstvu delničarjev oziroma družbenikov prenosne družbe (zlasti na primer določbe o menjalnem razmerju in denarnem doplačilu ali denarni odpravnini, katerih cilj je zagotovitev ohranitve kapitalskih razmerij ali kompenzacija v primeru spremembe teh razmerij). Čeprav ima izčlenitev dejansko posledice v njihovi sferi (predvsem glede načina izvrševanja oblastništva nad izčlenjenim premoženjem, ki je bilo prej neposredno, v okviru njihovih korporacijskih pravic, medtem ko je po prenosu le še posredno, preko poslovodstva prenosne družbe), pa zakon ne predvideva posebnega (dodatnega) varstva njihovih pravic.

Tudi pri izčlenitvi kot obliki delitve družbe je varstvo družbenikov zagotovljeno predvsem prek njihove možnosti, da na skupščini z uresničevanjem svoje temeljne (korporacijske) pravice - pravice do glasovanja - vplivajo na sprejem odločitve o izčlenitvi.