TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Ladjar ni upravičen do plačila prevoznine "prazno za polno" le, če je
izpadel naklad iz razlogov, za katere odgovarja, ali ne glede na
odgovornost, če bi bili razlogi na strani ladje (člen 77 zakona o
pogodbah o izkoriščanju morskih ladij, Uradni list SFRJ, št. 22/77,
člen 581 zakona o pomorski in notranji plovbi, Uradni list SFRJ, št.
13/82).

Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku tožeče stranke za plačilo
prevoznine "prazno za polno" ker ji tožena stranka ni dala v prevoz
vseh po prevozni pomorski pogodbi določenih količin blaga v letu
1975. Pritožbo tožene stranke je pritožbeno sodišče zavrnilo in
potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Tožena stranka je v reviziji med drugim uveljavljala, da tožeča
stranka ni spoštovala dogovorjene procedure v točki 5 sklenjene
pogodbe in je neutemeljeno zavrnila predlog za pogajanja glede
podaljšanja rokov za naklad. Ker je tožeča stranka enostransko
odstopila od pogodbe, sta sodbi napačno uporabili določilo 3.
odstavka člena 77 zakona o pogodbah o izkoriščanju morskih ladij.
Revizijsko sodišče je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno z naslednjo
obrazložitvijo:
Sodba sodišča prve stopnje je ugotovila, da sta pravdni stranki ob
sklepanju pogodbe vedeli, da je za plačilo prevoza s tujimi ladjami v
devizah potrebno soglasje Združenja jugoslovanskih brodarjev na
podlagi izjav domačih ladjarjev oziroma organizacij združenega dela
za prevoz po morju. Zato okoliščina pomanjkanja soglasja zaradi
poznejše možnosti prevoza z ladjo jugoslovanskega brodarja ne more
imeti značaja nepredvidljive objektivne okoliščine, kot je bilo to že
pravilno navedeno v prejšnjih odločbah in tudi ne more vplivati na
pravico ladjarja do plačila. Ladjar namreč ne bi bil upravičen do
plačila prevoznine "prazno za polno" le, če bi izpadel naklad iz
razlogov, za katere on odgovarja, ali ne glede na njegovo
odgovornost, če bi bili razlogi na strani ladje. Takih razlogov pa
tožena stranka ni zatrjevala in tudi niso bili ugotovljeni. Pravilen
je tudi pravni zaključek sodišča prve stopnje, ki ga povzema
izpodbijana odločba, da do odstopa pogodbe ni prišlo, temveč, da
tožena stranka pogodbe ni izpolnila iz razlogov na njeni strani.
Tožena stranka ni izročila pogodbenih količin v prevoz tožeči stranki
v pogodbenem roku, pa je zato zahtevek tožeče stranke na podlagi
določil 3. odstavka člena 77 zakona o pogodbah o izkoriščanju ladij
utemeljen.